Preskoči na vsebino

nalagam novice...

Mihaelovo pismo št. 3       - od  9. februarja  do 1. marca  2020   Mašni nameni

      KOLEDAR      

V soboto, 8. februarja 2020, smo v Grosupljem med večerno sveto mašo (ob 18h) blagoslovili sliko svetega Šarbela
(Charbel-a Makhlouf-a), ki jo je naslikal g. Mitja Gerzina.

Sveti Šarbel, mistik in puščavnik iz Libanona, se je rodil leta 1828 in leta 1851 stopil v samostan.
Veliko je molil in se strogo postil. Pogosto je  spal na tleh in jedel le enkrat na dan.
Zadnjih 15 let življenja je preživel v samoti kot puščavnik. Umrl je 24. decembra 1898.
Njegovo telo, oblečeno v redovno obleko, so zavili v mrtvaški prt in ga brez krste položili v grob. 45 dni in noči se je nad njegovim grobom pojavljala nenavadna svetloba.
Ljudje so prihajali in ga prosili za pomoč. Samo prve tri mesece po njegovi smrti je bilo na njegovo priprošnjo zabeleženih 350 ozdravljenj...
Ko so leta 1899 odkopali Šarbelov grob, je bilo telo puščavnika popolnoma ohranjeno oz. nestrohnjeno. Takrat so ga položili v krsto in prenesli v samostansko kapelo ter »zazidali v grobnico«. Iz njegovega telesa je iztekala tekočina, ki je bila opisana kot znoj in kri. Zaradi tega »potenja telesa« so bila njegova oblačila prekrita s krvnimi madeži in so jih morali menjavati dvakrat na teden. Na njegovo telo so polagali kose blaga in jih delili kot relikvije, čemur je sledilo mnogo čudežnih ozdravljenj. Med številnimi, ki so pregledali truplo je bil doktor Elias Elonaissi, ki je leta 1921 ugotovil, da gre za neke vrste »znoj« in da ni mogoče razložiti kako nastaja, saj je bilo truplo toliko let že mrtvo. Večkrat je ponovil preiskavo in vedno prišel do istega zaključka.
Drugi zdravnik, doktor George Choukrallah, je v 17 letih 24-krat pregledal telo in vedno ugotovil, da gre za nadnaravni pojav. Truplo svetega Šarbela je ostalo 67 let popolnoma ohranjeno. Ta primer so večkrat dokumentirali in pregledali različni medicinski strokovnjaki. Iz razloga, ki ga pozna le Bog, se čudež z njegovim telesom po letu 1965 ni nadaljeval. Ostale so le kosti, rdeče barve in ta nenavadna tekočina je prenehala teči.
Ob koncu 2. vatikanskega cerkvenega zbora (leta 1965) je papež Pavel VI. Šarbela razglasil za blaženega, leta 1977 pa za svetnika. Po svetu je veliko molitvenih skupin, ki se priporočajo sv. Šarbelu za pomoč v različnih težavah in stiskah in na njegovo priprošnjo se še danes dogajajo številni čudeži.

         Vir: Čudeži Cerkve – Nestrohnjena telesa, magnifikat.hr, medjugorje-info.com, 24. julij 2019

----------------------------------------------------------------------------------

ŽUPNIJA GROSUPLJE na fb (facebook-u)

                     Katoliška Cerkev v Sloveniji... - dogodki               
 

   V soboto, 1. februarja, bo ob 19h v veroučnih prostorih film o Alojziju Grozdetu »Srce se ne boji«. To ni samo zgodba o njem, je tudi “film o tipičnem slovenskem katoliškem fantu, ki je drugo svetovno vojno žalostno končal,” pripoveduje režiser David Sipoš, ki bo ta večer tudi navzoč.

           V soboto, 8. februarja, bo blagoslov slike sv. Šarbela. Več o njem nam bo povedal Bojan Zadravec, ki je v slovenščini pripravil knjižico »Šarbel – skrita svetost – zmagoslavje čudežne moči.

Kolpingova družina Grosuplje vabi na romanje v ROMANJE V SLOVENSKI LURD - Brestanico, ki bo v soboto, 14. februarja.

 

Ob 10-letnici je KD sv. Mihaela izdalo koledar – ki ga lahko dobite v župnišču.   Priporočeni dar za podporo društva je 10 EUR.

Naročniki DRUŽINE, OGNJIŠČA in MOHORJEVIH KNJIG lahko poravnate naročnino za prihodnje leto v župnišču.
Vabimo tudi nove naročnike. Zelo lepo darilo za praznike je – če nekomu plačate naročnino za kakšen verski list, ki bo nekoga vse leto bogatil in razsvetljeval…

Luč miri iz Betlehema - več - tukaj

V nedeljo, 15. 12., je bilo v okviru molitve za duhovne poklice dekanijsko romanje na Brezje.

STARŠI IN OTROCI OD 3-6 LET  -    SVETOPISEMSKE   URICE  -
so potekale V ADVENTNEM ČASU... nadaljevanje bo v postnem času
( marca   2019)  OB SREDAH od 16.00 do 17.00, v Baragovi sobi - v župnišču -  Grosuplje. Srečali se boste z najlepšimi zgodbami Svetega pisma,
                      Voditeljica je katehistinja, s. Ivica         

-------------------------------------------------------------------------------

Literarna skupina KD sv. Mihaela Grosuplje je ob praznovanju Prešernovega rojstnega dne in ob "tem veselem dnevu kulture"  priredila Večer poezije in proze dr. Franceta Prešerna, z naslovom: Srce je prazno, srečno ni. Prireditev je bila v  torek, 3. decembra 2019, ob 18. uri v Mestni knjižnici Grosuplje.

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

V soboto, 9. novembra 2019, je bila  v podružnični cerkvi sv. Petra in Pavla na Spodnji Slivnici predstavitev in blagoslov obnovljenih fresk.
Obnovljene freske je blagoslovil ljubljanski nadškof mons. Stanislav Zore.  - Več - tukaj.

Postopek obnove fresk:- tukaj

Podružnična cerkev sv. Petra in Pavla v Spodnji Slivnici

Predstavitev restavratorskega postopka in prizorov na freskah v Spodnji Slivnici

V soboto, 9. novembra, je v uri v podružnični cerkvi sv. Petra in Pavla na Spodnji Slivnici v župniji Grosuplje potekala predstavitev in za tem med sveto mašo blagoslov obnovljenih fresk.
 

P. Ivan Herceg DJ - Vatikan

Gotski zvezdasto obokani prezbiterij iz okoli leta 1500 je v redek primerek zgodnje renesanse o kateri priča rastlinska ornamentika in modna oblačila na figurah, zlasti pa napisi na trakovih, ki so napisani v renesančni kapitali. Glede na to sklepamo, da so prezentirane freske nastale okoli leta 1530-1540.

Konservatorsko – restavratorski poseg

Med konservatorsko- restavratorskimi posegi smo našli tri plasti gotskih fresk: Najstarejša plast je slabo ohranjena in nakljuvana. Dekorativna ornamentna poslikava je vidna na odpadlih predelih ter v okolici grba na stropu. Tu so bila naslikana krogovičja, ki so po takratni estetiki cerkev optično povišali. Čez prvotno poslikavo je prevlečen nov intonaco, na katerega je bila naslikana prezentirana freska, ki je oblikovno, barvno in tudi tehnološko zelo dovršena. Čez njo se mestoma pojavi tretja plast gotskih fresk, ki dopolnjujejo bodisi celotne prizore, mestoma pa tudi le delčke, očitno že v tistem obdobju poškodovane poslikave. Te kasnejše fresko dopolnitve so tehnološko in oblikovno slabše.

Ikonografski opis

Zasnova poslikave se odmika od srednjeveških načel: Osrednji motiv je Veronikin potni prt s podobo Trpečega Kristusa, ki ga v sosvodnici obkroža levo motiv pomora nedolžnih otrok, desno pa verjetno upodobitev naročnika z ženo, ki moli za mrtvega otroka pri njenih nogah. Po legendi naj bi motiv nastal po naročilu Habsburškega grofa (osrednji sklepnik Habsburški grb, levo sv. Peter in desno od njega sv. Pavel z mečem), v spomin na pomor otrok med turškim vpadom, med katerimi je bil tudi njegov sin…

Na slavoločni steni je upodobljena (deloma ohranjena druga plast gotike, ki jo dopolnjuje tretja slabša in novejša gotika) Poslednja sodba: Geometrični lik v obliki mandeljna, po navadi obkroža svete osebe-Jezusa. Pomeni združitev neba in zemlje in ponazarja nekaj skritega, neoskrunjenega, jedro nesmrtnosti in simbol novega življenja… Besedilo: Jerneja Kos, akademski konservator-restavrator.  Vir - Radio Vatikan

Gotski zvezdasto obokani prezbiterij iz okoli leta 1500 je v redek primerek zgodnje renesanse o kateri priča rastlinska ornamentika in modna oblačila na figurah, zlasti pa napisi na trakovih, ki so napisani v renesančni kapitali. Glede na to sklepamo, da so prezentirane freske nastale okoli leta 1530-1540.

Širše gledano, bi bil napis pod levim oknom na zavesi lahko tudi podpis avtorja oz. delavnice.

Foto: Jerneja Kos, akademski konservator-restavrator

Med konservatorsko- restavratorskimi posegi smo našli tri plasti gotskih fresk:

Najstarejša plast je slabo ohranjena in na kljuvana. Dekorativna ornamentna poslikava je vidna na odpadlih predelih ter v okolici grba na stropu. Tu so bila naslikana krogovičja, ki so po takratni estetiki cerkev optično povišali. Čez prvotno poslikavo je prevlečen nov intonaco na katerega je bila naslikana prezentirana freska, ki je oblikovno, barvno in tudi tehnološko zelo dovršena. Čez njo se mestoma pojavi tretja plast gotskih fresk, ki dopolnjujejo bodisi celotne prizore, mestoma pa tudi le delčke, očitno že v tistem obdobju poškodovane poslikave. Te kasnejše fresko dopolnitve so tehnološko in oblikovno slabše.

IKONOGRAFSKI OPIS

Zasnova poslikave se odmika od srednjeveških načel:

Osrednji motiv je Veronikin potni prt s podobo Trpečega Kristusa, ki ga v sosvodnici obkroža levo motiv pomora nedolžnih otrok, desno pa verjetno upodobitev naročnika z ženo, ki moli za mrtvega otroka pri njenih nogah. Po legendi naj bi motiv nastal po naročilu Habsburškega grofa (osrednji sklepnik Habsburški grb, levo sv. Peter in desno od njega sv. Pavel z mečem), v spomin na pomor otrok med turškim vpadom, med katerimi je bil tudi njegov sin. Na sosednjih rombičnih poljih sta upodobljena angel s stebrom sveta (Axis Mundi, ki povezuje nebesa, zemljo in podzemlje ter simbolizira težnjo duše k združitvi z božanskim) In Evharistični Kristus, okoli njiju pa se med oboki sledijo angeli z znamenji Jezusovega trpljenja( križ, kladivo, žeblji, trnova krona...)kar nakazuje povezavo med pomorom otrok, mašno daritvijo ter prizorom poslednje sodbe na slavoločni steni.

Možna upodobitev naročnikov poslikave, v značilni noši tistega časa.

Foto: Jerneja Kos, akademski konservator-restavrator

V levem sosvodu sta upodobljena Mojzes in neznani svetnik s škofovsko palico ( Nikolaj, Sv. Martin?), v desnem pa sv. Urh z ribo in David.

V kasnejši dodelavi v gotiki, so na stenah okoli pod njimi upodobili svetnice: levo okno-Sv. barbara s stolpom, s kelihom Sv. Magdalena, desno okno- sv. Helena s križem. Druge podobe so ohranjene le še fragmentarno zaradi vzidave novih oken pri pretekli renovaciji.

Na podločjih sten se nahajajo dopasne podobe 4 evangelistov: Matej z angelom, zraven Janez, nasproti pa Luka z bikom (že gotska dopolnitev poškodovane predhodne poslikave). V sosednji niši manjka evangelist Marko.

Na glavnem pasu sten so bili verjetno upodobljeni apostoli: pod sv. Matejem se lepo vidi najnovejša gotska doslikava treh apostolov (Sv. Peter s ključi, Sv. Jernej s kožo, Sv. Pavel z mečem). Pod to doslikavo je viden delček glave Sv. Petra z napisom Petrus.

V spodnjem delu prizore zaključuje zavesa, ki pripada drugi plasti gotike. Ta je prostoročno naslikana ne šablonirana, na njej se nahaja signatura-sklepamo, glede na odtis pigmenta v sveži omet,  (verjetno) anno domini ( v letu Gospodovem)1538.

Na slavoločni steni je upodobljena ( deloma ohranjena druga plast gotike, ki jo dopolnjuje tretja slabša in novejša gotika) Poslednja sodba: Geometrični lik v obliki mandeljna, po navadi obkroža svete osebe-Jezusa. Pomeni združitev neba in zemlje in ponazarja nekaj skritega, neoskrunjenega, jedro nesmrtnosti in simbol novega življenja.

Jezus roke dviga v molitev- v držo Načela iz katerega prihaja vsa manifestacija. Na Jezusovi desnici kleči Marija, na levici pa Janez Krstnik -kot priprošnjika za umrle. Levo in desno nad njimi angela s fanfarami oznanjata nebeško slavo.

Na Jezusovi desnici, pod angelskim vodenjem stopajo duše, na Jezusovi levici pa jih peklenščki vodijo  v pekel.

V gledalčevem spodnjem levem delu poslednje sodbe, je upodobljen sv. Peter s ključem, ki budno opazuje sprejem dobrih duš.

- Več - tukaj.