Preskoči na vsebino


Zgodovina župnije

Župnija Grosuplje v pričakovanju 50 letnice nastanka župnije - predvajaj           

 

    Cerkev sv. Mihaela na Grosupljem je bila skoraj sedem stoletij podružnica Župnije Šmarje Sap. Od leta 1497 do 1787 je župnija Šmarje in v njej Grosuplje pripadala samostanu Stična, zato so za dušno pastirstvo skoraj 300 let skrbeli stiški menihi. Od leta 1964 je samostojna župnija, ki danes šteje preko 8.000 prebivalcev.
                Že leta 1929 je prvi stalni duhovnik na Grosupljem, Šmarski ekspozit Anton Ravnikar oznanil ustanovitev odbora za zidavo nove cerkve, naslednje leto je inž. arh. Bogomir Pust v seminarju prof. Ivana Vurnika naredil načrt za novo cerkev na Grosupljem. Leta 1936 je drugi stalni duhovnik v Grosuplju ekspozit Anton Gole poslal škofijskemu ordinariatu predlog, da se ustanovi župnija Grosuplje. Zaradi težke gospodarske krize, vojne in nato obdobja komunistične diktature se je gradnja nove cerkve odložila za 36 let.
                Leta 1963 je prišel v Grosuplje ekspozit (šmarski kaplan) Tone Bohinc, ki je v letu dni uredil vse potrebno, da je Grosuplje postala župnija (leta 1964), naslednje leto je prenovil staro cerkev, hkrati pa začel priprave za gradnjo nove. 6. julija 1970 je bilo izdano lokacijsko, 6. avgusta 1970 pa gradbeno dovoljenje. 18. junija 1972 je ljubljanski nadškof Jožef Pogačnik že blagoslovil novo cerkev. Žegnanje v Grosuplju je zadnjo nedeljo septembra.

 

HIŠNI DUHOVNIKI - na gradu v Prapročah

                Prvi na ozemlju na sedanje župnije Grosuplje bivajoči duhovniki so živeli pri grofih Lichtenbergih v Prapročah kot hišni duhovniki, večinoma so bili upokojenci. Bogoslužje so opravljali v kapeli oziroma-po uradnih seznamih duhovnikov-cerkvi sv. Notburge, ki še vedno stoji nasproti nekdanjemu, po potresu leta 1896 porušenemu vhodnemu traktu graščine, a je v zelo slabem stanju. Vsaj do leta 1826 je Sv. Notburga spadala v župnijo Šmarje, najpozneje do leta1851 pa v župnijo Žalna. V Sv.Notburgi je bila maša zadnjikrat 13.septembra 1893, v seznamih duhovnikov ljubljanske škofije pa je cerkev zadnjič omenjena 1897. Od leta 1788 do 1897, tj v obdobju dobrih sto let, je delovalo v Prapročah 9 duhovnikov skupaj trinajst let:

Lovrenc Albanesi, rojen 1750 v Ljubljani, duhovnik (sacelan) v Prapročah 1797 (samo v kazalu Cataloga cleri naveden tudi 1798), beneficiat v ljubljanski stolnici 1799-1808,onemogli duhovnik (deficient) v Turnski graščini v Leskovcu pri Krškem 1812-1814. Umrl 16. februarja 1815 v Leskovcu.

Matija Pečar, v 2. letniku teologije 1819 sošolec znamenitega Matija Čopa, kaplan v Črmošnijcah 1823, deficient 1824, upokojeni duhovnik (sacerdos quiescens) v Prapročah 1825.

Jožef Jerman, rojen 25. februarja 1809 v Zapogah (pri Vodicah nad Ljubljano), posvečen 27. julija 1843 beneficiat na Gamberku ( pri Čemšeniku blizu Domžal) 1843, kaplan v Adlešičih 1844-1845, v Prečni 1846-1847, v Dolenji vasi pri Ribnici (župnik Janez Cigler) 1848, zaradi oslabelosti upokojeni duhovnik (valetudinarji) v Kamniku 1849, v Prapročah 1850 v Dolu pri Ljubljani 1851 v Zgornjem Hotiču (pri Litiji) 1852-1853, v Kamniku 1854, upokojeni kaplan (capell. pens. don.) v Kamniku 1855-1860, v Lomu pod Storžičem 1861-1862, v Kovorju (pri Tržiči) 1863, v Stari Loki 1864, Sp. Tuhinju 1866-1871, kjer je umrl 11. januarja 1873.

Gašper Stengl, rojen 1. junija 1807 v Ljubljani, posvečen 27.julija 1834. Exredemptorist v Prapročah 1852, leta 1855 v Št. Vidu (Ljubljana) upokojeni duhovnik (Congreg. Ssmi. Redempt. Sacerdos defic.) sekovske župnje.

Franc Albert, rojen 27. maja 1806 v Mirni Peči, posvečen 20. novembra 1836; v Prapročah 1854-1855 kot upokojeni duhovnik (sacerdos quiesc.) goriške nadškofije.

Franc Perič, rojen 21.julija 1814 v Trnovem pri Šempasu (goriška nadškofija), posvečen 21. decembra 1841, v Prapročah 1860, kot upokojeni podeželski kaplan (capell. camp. pens. don.) goriške nadškofije.

Karel Fabiani, rojen 25. februarja 1822 v župniji Kobarid (goriška nadškofija), posvečen 22. septembra 1849; v Prapročah 1862-1863 kot valetudinarij.

Anton Nanutti, 30. julija 1821 v goriški škofiji, posvečen 21. septempra 1847; v Prapročah 1864-1865 kot valetudinarij goriške škofije.

Franc Zamida, 23. maja 1830 v župniji (Dolenjske) Toplice, posvečen 30. julija 1857; upokojeni kaplan (capell. Quisc.) v Toplicah 1864-1865, v Prapročah 1866-1868, od koder se je 1869 vrnil v Toplice. Umrl je 29.januarja 1874 v Toplicah, kjer je tudi pokopan.

 

------Po knjižici: Zgodovina župnije Grosuplje, dr. J. Müller-----




Print Friendly and PDF