Preskoči na vsebino


Gledališče sv. Mihaela Grosuplje: MIKLOVA ZALA: 6.3.2011 ob 16h

Gledališče Kulturnega društva svetega Mihaela Grosuplje je imelo v nedeljo, 24. januarja 2016, ob 17. uri v Kulturnem domu Grosuplje zadnjo uprizoritev družinskega muzikala "MOJE PESMI, MOJE SANJE«! 

 

Gledališče sv. Mihaela Grosuplje

Gledališka skupina, imenovana Gledališče sv. Mihaela Grosuplje, je za začetek svoje dejavnosti pripravila Finžgarjevo ljudsko igro Veriga, ki so jo v postnem času, leta 2009, dvakrat zaigrali v dvorani Kulturnega doma v Grosupljem, potem pa še na Gatini, v Višnji Gori, v Račni, Šmarju - Sap...

Gledališko skupino sestavljajo igralci, ki jih je združila želja po oživitvi in negovanju slovenske ljudske igre in jih poznamo tudi iz preteklih priložnostnih kulturnih prireditev v naši cerkvi.

V tem letu pa so pripravili slovensko zgodovinsko igro v priredbi Frana Žižka MIKLOVA ZALA, ki jo bodo tretjič zaigrali v Kulturnem domu v Grosuplju v nedeljo, 6.3.2011 ob 16h

Povest o Miklovi Zali, veliki koroški junakinji, živi že petsto let. Zgodba o njenem življenju se staplja z resničnim življenjem koroških Slovencev in večine Slovencev nasploh, ki so v svoji zgodovini izkušali zatiranost, brezpravnost in trpljenje, ki jim ga je v zadnjih stoletjih zadajala fevdalna gosposka, turški vpadi, potujčevalci, novodobni totalitarizmi, kakor tudi nesloga, naivnost in nezvestoba sebi in narodu. Te nadloge so tako iz slovenske dežele odvlekle in zatrle na tisoče Slovenk in Slovencev. Ko presojamo današnje stanje in perspektivo slovenstva, se zdi, da pozabljamo na žrtve naših prednikov in da se iz naše zgodovine slabo učimo €“ blago rečeno; slabo napredujemo v krepostih poštenja, poguma, vere, sloge, domoljubja in narodnega ponosa. Namen naše uprizoritve Miklove Zale je spodbuda k razmisleku in k dejavnemu odgovoru na aktualna vprašanja o obstoju našega naroda.

Uprizoritev Miklove Zale smo pripravili: Serajnik: Mirko Anželj Strelec: Darko Koščak Mirko: Jaka Cunk Tresoglav: Miha Štebej Mikl: Martin Oblak Almira: Nevenka Marolt Miklovka: Štefka Zaviršek Iskender: Marjan Adamič Zala: Petra Zaviršek Odposlanec: Jože Klavs Davorin: Metod Hribar Fant1: Matic Žmuc Tevže: Jernej Kastelic Fant2: Janez Potokar Vinko: Ambrož Zaviršek Turek: Tone Kutnar Turki in kmetje: Alojz Potokar, Tone Rajh, Janez Grum, David Adamič, Ludvik Kokole, Jan Kolenc Dekleta in žene: Metka Krejan, Slavka in Zala Potokar, Špela Ivan, Mojca Malovrh, Ivanka Rajh Otroci: Jakob Adamič, Hana in Zala Klavs, Jakob in Monika Mohar, Anej Koželj Režija in organizacija: Marjan Adamič in Štefka Zaviršek Priredba: Lea Adamič in Metka Krejan Scenografija: Vili Mokorel in Petra Krejan Ples in gibi: Cveto Jagodič in Jernej Ivan Kostumi: Milan in Jožica Koželj Luč in zvoki: Tomaž Cunder in Luka Puš Zvoki: Robert Ribič in Boštjan Modic Šepetalki: Lea Adamič, Manca Zaviršek Tehnika: Emil Rus, Mitja Gerzina.

Fran Saleški Finžgar: VERIGA

Veriga spada med Finžgarjeva zrela dela in je hkrati tudi njegova najboljša drama. Fran Saleški Finžgar je o svojem delu zapisal: Zgodba je to in nič drugega, za ogledalo postavljena, kako strasti iz malenkosti porojene spačijo obraz ljudski duši in jo preslepe, da tava in išče v temi, kar ji je v pogubo, ne vidi pa velikih, rešnih ciljev, do katerih vodi pot Ljubezni.

Njena predstavitev je bila kot nalašč umeščena v postni čas, saj nam je ponudila premislek o odpuščanju in naši ljubezni do bližnjega.

Premierna uprizoritev Verige je bila v nedeljo, 22. februarja 2009, ob 16. uri v dvorani Kulturnega doma v Grosupljem.

 

 

Gledališka skupina, imenovana Gledališče sv. Mihaela Grosuplje, je za začetek svoje dejavnosti pripravila Finžgarjevo ljudsko igro Veriga, ki so jo v postnem času, leta 2009, dvakrat zaigrali v dvorani Kulturnega doma v Grosupljem, potem pa še na Gatini, v Višnji Gori, v Račni, Šmarju - Sap...** Gledališko skupino sestavljajo igralci, ki jih je združila želja po oživitvi in negovanju slovenske ljudske igre in jih poznamo tudi iz preteklih priložnostnih kulturnih prireditev v naši cerkvi.

V tem letu pa so pripravili slovensko zgodovinsko igro v priredbi Frana Žižka MIKLOVA ZALA, ki jo bodo tretjič zaigrali v Kulturnem domu v Grosuplju v nedeljo, 6.3.2011 ob 16h

Povest o Miklovi Zali, veliki koroški junakinji, živi že petsto let. Zgodba o njenem življenju se staplja z resničnim življenjem koroških Slovencev in večine Slovencev nasploh, ki so v svoji zgodovini izkušali zatiranost, brezpravnost in trpljenje, ki jim ga je v zadnjih stoletjih zadajala fevdalna gosposka, turški vpadi, potujčevalci, novodobni totalitarizmi, kakor tudi nesloga, naivnost in nezvestoba sebi in narodu. Te nadloge so tako iz slovenske dežele odvlekle in zatrle na tisoče Slovenk in Slovencev. Ko presojamo današnje stanje in perspektivo slovenstva, se zdi, da pozabljamo na žrtve naših prednikov in da se iz naše zgodovine slabo učimo €“ blago rečeno; slabo napredujemo v krepostih poštenja, poguma, vere, sloge, domoljubja in narodnega ponosa. Namen naše uprizoritve Miklove Zale je spodbuda k razmisleku in k dejavnemu odgovoru na aktualna vprašanja o obstoju našega naroda.

Uprizoritev Miklove Zale smo pripravili: Serajnik: Mirko Anželj Strelec: Darko Koščak Mirko: Jaka Cunk Tresoglav: Miha Štebej Mikl: Martin Oblak Almira: Nevenka Marolt Miklovka: Štefka Zaviršek Iskender: Marjan Adamič Zala: Petra Zaviršek Odposlanec: Jože Klavs Davorin: Metod Hribar Fant1: Matic Žmuc Tevže: Jernej Kastelic Fant2: Janez Potokar Vinko: Ambrož Zaviršek Turek: Tone Kutnar Turki in kmetje: Alojz Potokar, Tone Rajh, Janez Grum, David Adamič, Ludvik Kokole, Jan Kolenc Dekleta in žene: Metka Krejan, Slavka in Zala Potokar, Špela Ivan, Mojca Malovrh, Ivanka Rajh Otroci: Jakob Adamič, Hana in Zala Klavs, Jakob in Monika Mohar, Anej Koželj Režija in organizacija: Marjan Adamič in Štefka Zaviršek Priredba: Lea Adamič in Metka Krejan Scenografija: Vili Mokorel in Petra Krejan Ples in gibi: Cveto Jagodič in Jernej Ivan Kostumi: Milan in Jožica Koželj Luč in zvoki: Tomaž Cunder in Luka Puš Zvoki: Robert Ribič in Boštjan Modic Šepetalki: Lea Adamič, Manca Zaviršek Tehnika: Emil Rus, Mitja Gerzina.




Print Friendly and PDF