Preskoči na vsebino


Krst otroka

Naslednje krščevanje bo v nedeljo, 20. novembra, med sveto mašo (ki je ob 10.30). Priprava pa v 20. novembra, ob 19. uri!

potem pa 18. decembra po sv. maši (ki je ob 10.30).
                            Redno krščevanje je vsako tretjo nedeljo v mesecu med ali po pol enajsti sveti maši.

Povezava: Služba botrov

KRST pomeni ODLOČITEV, da bomo živeli kot nas uči JEZUS KRISTUS, z besedo in zgledom!
JEZUS KRISTUS je za nas merilo, KAJ JE PRAV IN NAROBE, kaj je DOBRO in kaj je SLABO.
JEZUS je naš  UČITELJ ljubezni do Boga in do bližnjega.
JEZUS je naš voditelj do ZEMELJSKE in NEBEŠKE SREČE!

KAJ JE SV. KRST

Rojstvo otroka je velik dar. Bog je staršem dal možnost, da so njegovi sodelavci pri največjem čudežu začetku novega življenja. Zaupal jim je otroka, da skrbijo zanj. Zaupal jim je tudi veliko nalogo, da ga pripravijo za življenje. Naloga staršev pa ni samo v tem, da otroka pripravijo za življenje na zemlji, naloga je predvsem v tem, da ga pripravijo za večno življenje v nebesih. V zavesti te obdarovanosti in poslanstva, ki ga imajo starši, je krst postavitev otroka v odnos z Bogom, v katerem otrok postane božji otrok. S krstom se začne njegova pot skozi življenje na tem svetu v božje naročje na onem svetu. Starši niso več sami v skrbi za otroka, ampak lahko računajo na Božjo pomoč. Če gledamo na krst v tej luči, krst nikakor ne more biti le dogodek enega dneva, samo običaj, kateremu so sledili naši predniki in mu sledimo v spoštovanju njihove dediščine. Krst je izbira načina življenja, ki je neprestano prepleteno z Bogom, je izbira življenja, v katerega je vtkana misel na Boga z namenom, da Bogu služimo, hodimo za njim in spolnjujemo njegovo voljo.

OBLJUBA  PRI  KRSTU

Na začetku krstnega obreda krstitelj vpraša starše: Ali se zavedate dolžnosti da ga boste vzgajali v veri, da bo spolnjeval božje zapovedi in da bo ljubil Boga in svojega bližnjega, kakor nas je učil Jezus Kristus? Ne gre samo za obljubo. Gre za dolžnost, ki izhaja iz same podelitve zakramenta. Iz tega izhaja, da je verska vzgoja naloga staršev. Ne župnik, ne veroučitelj, ne šola, starši so dolžni otroka vzgajato v veri. Te naloge ne bodo opravili samo s tem, da pripeljejo otroka k verouku. Veroučna šola jim je pri tem v pomoč, vendar dolžnost staršev je, da otroka naučijo moliti, da ga seznanijo z Jezusovim življenjem in njegovim naukom, pomenom besed ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. Dolžnost staršev je, da pomagajo otroku iskati odgovore na njegovih nešteto "zakaj?"! Morda bodo morali zaradi tega kaj spremeniti tudi v svojem življenju pogum, je vredno. Z vzgojo morajo začneti v otrokovi najnežnejši mladosti in ne šele takrat, ko začne otrok hoditi v šolo. Ko katehet dobi k verouku otroka, ki se ne zna niti pokrižati, ve da je že vse zamujeno.

CILJI VERSKE VZGOJE

Duhovnik bi lahko starše, ki zaprosijo za krst otroka vprašal: Hočete, da bi bil vaš otrok krščen, ali hočete, da bi vaš otrok postal kristjan? Gre za bistveno razliko: ali hočejo starši samo opraviti obred ali hočejo tudi naprej skrbeti za krščansko oblikovanje svojih otrok. Za vsako dejanje je modro vedeti, kaj bi z njim radi dosegli. Gotovo bo vsebina krsta zelo osiromašena, če je namen staršev samo opraviti obred. Krst ima pravi smisel šele takrat, ko je želja staršev, da njihov otrok postane kristjan, človek ki veruje v Boga, ki je z Bogom tudi osebno povezan. Verovati v Boga ne pomeni samo priznavati, da Bog obstaja. Verovati pomeni: častiti Boga, zaupati Bogu, služiti Bogu in bližnjemu. Zato tudi verska vzgoja navaja k tem dejavnostim in držam. Zato vzgajati v veri pomeni: Navajati na čaščenje Boga, vzgojiti zavest, da smo Bogu dolžni izkazovati čast in ljubiti bližnje, se učiti načinov kako to naredimo (molitev, bogoslužje, spoštovanje staršev in vseh ljudi, sodelovati v dobrem in deliti s potrebnimi...) Zaupati Bogu in spolnjevati božje zapovedi je resnična pot do sreče. Spoznati je treba, da je Bog dober in me ljubi, tudi ko dopušča različne preizkušnje. Navajati na služenje Bogu pomeni vedno znova pomisliti, kaj Bog pričakuje od mene, kakšno poslanstvo mi daje, in svoje življenje usmeriti v izpolnjevanje tega poslanstva. Ob spoznanju lastnih omejitev pa vera pomeni iskanje Božje pomoči, ki smo je deležni s prejemanjem zakramentov, v tesni povezanosti z njim in v izročanju Božjemu usmiljenju, ki tudi naša napačna dejanja popravi.

ELEMENTI VERSKE VZGOJE

Zavest odgovornosti. Izhodišče za pravo krščansko vzgojo je, da starši pridete do spoznanja: otroka moram vzgojiti za Boga. To boste dosegli z molitvojo, premišljevanjem in odnosom do Boga, ki vključuje služenje. Izročati otroka Bogu. Starši ste v skrbeh za otrokovo prihodnost. Otroka boste lažje usmerjali na pravo pot, sebe pa razbremenili, če ga boste izročali v Božje varstvo. Klicati blagoslov. Ko starši pestujete otroka, ga polagate v posteljo, ga hranite, ga obenem še blagoslavljajte, pokrižajte, molite zanj. Tako boste ustvarjali vez med Bogom in otrokom. Učiti moliti, častiti in ljubiti Boga. Že majhnega otroka učite, da so bo pogovarjal z Bogom, učite jih preprostih molitev (naučenih in osebno oblikovanih). Ko pride otrok k verouku se že mora znati pokrižati in zmoliti osnovne molitve (Očenaš, Zdrava Marija, Sveti angel) Pripeljati v cerkev. Tudi če so majhni otroci nemirni, jih pripeljite v cerkev. Naj postane domač v tem prostoru. Božja navzočnost tudi nanj pozitivno vpliva. Govoriti o Bogu. Otroku povejte čim več, kar veste o Bogu, Pri tem uporabljajte preproste predstave, primerne otrokovi starosti. Otroka neprestano opozarjajte na božjo dobroto.
Navajati na sodelovanje v občestvu. Čim je otrok dovolj star, ga vključite v primerno obliko sodelovanja v župniji. Poznati vzore življenje svetnikov, zlasti zavetnika. Otroku starši velikokrat pripovedujte življenjsko zgodbo njegovega nebeškega zavetnika in ga spodbujajte, da ga bo posnemal.

KAKO UREDITI VSE POTREBNO ZA KRST

Pravočasno. Na krst naj se starši pripravljajo že v času nosečnosti. Tudi pripravo na krst v župniji lahko opravijo že v tem času. Kmalu po rojstvu, naj predvidijo kdaj bi lahko bil krst in se pozanimajo kakšna je praksa krščevanja v njihovi župniji.
Izbira imena. Na krst naj starši razmišljajo tudi pri izbiri imena svojega otroka. Izbira imena pomeni tudi izbiro zavetnika - svetnika po katerem nosi ime in je poseben zaščitnik in vzornik otroku. Če izberejo ime, ki ni svetniško, naj poleg tega imena dodajo še krstno ime, ki je ime svetnika.
Botri. Starši otroku izberejo botra ali botro, lahko pa botra in botro. Boter naj pri župniku župnije v kateri živi pridobi mandat (potrdilo) za opravljanje botrske službe in to
potrdilo (postavitve v službo botra) prinese župniku - krstitelju. Pri izbiri botra naj upoštevajo, da mora biti boter aktiven kristjan (hodi redno k sveti maši, gre vsaj za večje praznike k sveti spovedi in prejema sveto obhajilo). To predpostavlja, da je boter prejel sv. krst, obhajilo in birmo, da je star več kot šestnajst let in če je poročen, mora biti poročen cerkveno. Ne nadlegujte župnika z izjemami, saj župnik ni pisal zakonov in jih tudi spreminjati ne more.
Bližnja priprava. Pred krstom je obvezna priprava staršev in botrov na krst otroka. Pri župniku naj se starši pozanimajo o obliki in terminih priprave. Priprava je lahko že pred rojstvom.
V župniji Grosuplje se kakšen mesec pred krstom starši oglasite v pisarni, da se vpišejo vsi potrebni podatki. Če imate družinsko knjižico (tisti, ki ste cerkveno poročeni) jo prinesite s seboj! Skupna priprava pa je na četrtek pred krstom ob 19. (poleti ob 20.) uri.

Sveča in belo oblačilo sta dva simbola, ki ju uporabljamo pri krstu. Dobite jih v specializirani trgovini ali pri župniku.

Župnijska skupnost. Načeloma naj bo krst v domači župniji, to je v župniji, kjer družina biva. Tam naj bi bila družina tudi vključena v župnijsko občestvo, ki s krstom sprejme novega člana.




služba botrov



Print Friendly and PDF