Preskoči na vsebino


Vnesite vaš naslov

Duhovnost v skavtstvu

Duhovnost je način življenja človekove vere, osebnega odnosa do Boga. V skavtstvu je človekova duhovna razsežnost eden od nepogrešljivih vidikov celostnega osebnega razvoja, zato je skupna vsem skavtom in skavtinjam. Osebna vera je podlaga za religiozno obliko duhovnosti. Oblike oz.pristopi k duhovnosti v skavtskih organizacijah se med seboj razlikujejo. Nekatere temeljijo na različnih religijah, naprimer katoliški, judovski, muslimanski in drugih.

Obstajajo tudi take, kjer vzgoja temelji na odkrivanju duhovnosti zgolj kot temeljne človekove razsežnosti, medtem ko je oblika religiozne duhovnosti prepuščena izbiri vsakega posameznika. To so t.i. laične ali nekonfesionalne organizacije.

ZSKSS je skavtsko združenje, ki je odprto za vse mlade: katoličane in nekatoličane. Vendar je ena od temeljnih izbir Združenja, do so vsi voditelji katoličani ter da vzgojni predlog temelji na krščanskih vrednotah.

Zavedamo se, da duhovnost v skavtstvu pomeni nekaj organskega, celostnega, povezanega, in ni nova oblika posebne duhovnosti. V svojem bistvu je zelo preprosta, v ZSKSS za večino članov pravzaprav pomeni BITI KRISTJAN NA IZVIREN NAČIN. Duhovnost mora biti pri otrocih in mladih sprejeta in ponotranjena, torej ne sme biti goli formalizem; biti mora oprijemljiva in življenjska, ne le govorjena in teoretična. Duhovnost je globoko naravnana na služenje Bogu in bližnjemu, predstavljena je kot nekaj zanimivega in pozitivnega za človeka, torej je pot k sreči in uspehu. Dogaja se na poti, v različnih dejavnostih, pri počitku, v srečevanju z  ljudmi, stvarmi, dogodki. Vsemu temu želi dati globlji pomen. Izhaja iz SKAVTSKIH ZAKONOV, OBLJUBE in dveh knjig: NARAVE in SVETEGA PISMA. Je duhovnost veselja, navdušenja, igre, ustvarjalnosti, skupnosti in sreče. To srečo pa dosežemo, če poskrbimo tudi za srečo drugih.

Baden-Powel pravi:"Če želiš zares hoditi po svoji poti proti uspehu, to je proti sreči, ne le, da se moraš varovati tega, da bi delal proti veri, ampak moraš svojemu življenju dati versko osnovo."

Vera, na kratko povedano, pomeni naslednje:

  • vedeti, kdo in kaj je Bog
  • na najboljši možni način izrabiti življenje, ki nam ga je On podaril
  • izpolniti kar On pričakuje od nas.

Slednje se najbolj uresničuje, kadar naredimo kaj za druge. Kot korake za doseganje omenjenih točk in v pomoč, da ne bi zapadli v ateizem sta priporočljivi dve stvari.

Prva je branje Svetega pisma, tiste stare in častitljive knjige, v kateri boš poleg Božjega razodetja odkril tudi zanimivo zbirko zgodovine, poezije in morale. Drugi korak pa je branje čudovite stare knjige, knjige Narave. To je opazovanje in preučevanje vsega, kar lahko najdeš med lepotami in skrivnostmi, ki ti jih ona ponuja v tvoje veselje. (prim.:Baden-Powel, La strada verso il successo)

Še nekaj Bi-Pijevih misli o duhovnosti:

  • "Noben človek ne more biti resnično dober, če ne verjame v Boga in ni pokoren njegovim zakonom. Zato morajo vsi skavti imeti svojo vero."
  • "Prosili so me, naj podrobneje razložim, kako si zamišljam pomen religije, ko sem ustanavljal skavtstvo. Vprašali so me:"Kako boste vključili vero?" Odgovoril sem jim, da vere ni treba vključevati, ker je že notri. Je temeljni dejavnik skavtstva."
  • "Vero samo prevzamem, ne morem pa se je naučiti. Vera ni zunanja navada, ki si jo nadeneš za nedeljo. Je resnični in osebni del mladostnikovega značaja, njegove duše, in ne preobleka, ki jo lahko odložiš. Je vprašanje osebnosti, notranjega prepričanja, ne pa učenja."

 

Te misli izražajo bistvo "umetnosti" skavtske duhovnosti. Vsak skavt naj bi usmerjal svoje življenje na odnosu s Stvarnikom. Ker pa je skavtstvo odprto, B.P. ne določa religije, ki bi bila priviligirana. Samoumevno pa mu je, da je skrb za duhovnost sestavni del celostne vzgoje k zreli osebnosti.

ZSKSS se je že ob svojem nastanku opredelil, da bo v svojem vzgojnem programu ohranjal in živel katoliško duhovnost (glej temeljne dokumente Združenja, kot npr. Listina slovenskega katoliškega skavtstva). Katoliška odprtost nas zavezuje, da razvijamo občutljivost za duhovno vzgojo tistih mladih, ki so drugačne veroizpovedi.

Duhovnost mora biti vsebinsko načrtovana, v načinu podajanja pa izkopana iz dane situacije. Duhovnost v ZSKSS je tako neke vrste duhovnost poti, "izkopana duhovnost" in "duhovnost mimogrede", kar pomeni poduhovljena izkušnja. Izhodišče za vzgojo k veri je torej osebna izkušnja mladega človeka. Prav tako je pomembna osebna izkušnja, ki jo skavtski voditelj ali duhovni asistent nosi v sebi, in si jo v določenem trenutku prikliče v zavest. Osvetljeno s pomočjo Svetega pisma, ki je osebni nagovor Boga človeku, jo posreduje drugim. Ob takem posredovanju, povezanim z resničnim življenjem in potrebami otroka ter mladostnika, more človek priti do novega spoznanja in oblikovati nov način življenja.

Načrt duhovne rasti posameznikov in celotne skupine naj bo v polnosti vključen v skavtski vzgojni načrt.

 

OBLIKE DUHOVNOSTI

Duhovnost ima v skavtstvu veliko oblik in izrazov, nekatere so bolj ustaljene narave, kot molitev, duhovna misel, skupno praznovanje svete maše, druge pa se rojevajo sproti. Vse so neločljivo povezane z življenjem skavtov in skavtinj, kar je še posebej izrazito na taborih.

Glede na posameznika ali skupino bi lahko govorili o dveh področjih udejanjanja vere:

  1. individualno - obsega osebno molitev, branje Svetega pisma, prejemanje zakramentov, duhovne obnove...;
  2. skupno - obsega:
  • skupno molitev (npr. skavtska molitev po vejah)
  • duhovno misel, ki je kakršnakoli (kratka) spodbuda za duhovno rast. Opira se lahko na duhovno knjigo, pesem, zgodbo, dogodek...
  • katehezo - načrtno oznanjanje vesele novice. Vsebovati mora tri osnovne dele: IZKUŠNJO (skupni dogodek mladih ali pričevanje voditelja), SVETOPISEMSKO OZNANILO in DEJAVNOST, KI POMAGA NOVO SPOZNANJE VKLJUČITI V ŽIVLJENJE.   Primerno je, da je kateheza ponazorjena z nekim osebnim likom ali simbolom;
  • zakramente (sv.spoved, sv.maša) - posebne kraje srečanja z Bogom. Navadno jih povežemo s praznovanjem, potjo, stisko...

 

SKAVTSKA KATEHEZA

Izhodišče skavtske kateheze je izkušnja, ki jo v sami katehezi ubesedimo. Obstaja velika možnost, da seme, ki je bilo med katehezo zasejano v izkušnji in ozaveščenosti, obrodi sadove ter prebudi in utrdi vero.

Posledica vere je čaščenje in slavljenje Boga (kult), sprejem dogme in moralnega nauka. Če spremenimo izhodišče kateheze, to ne bo več skavtska kateheza. Če kot izhodišče postavimo kult, bomo vzgajali ritualiste. Če kot izhodišče vzamemo dogmo, bomo vzgajali fanatike. Če kot izhodišče vzamemo moralni nauk, bomo vzgajali farizeje. Nič od tega ni cilj skavtske vzgoje.

 

Skavtska kateheza nagovarja človeka v njegovi neposredni izkušnji, ki se je zgodila v določeni skupini (na poti ali v drugi skavtski dejavnosti). Zaradi te neposrednosti jo imenujemo tudi izkopana kateheza. To neposredno izkušnjo nato kateheza osvetli s svotopisemskim oznanilom ter pomaga, da skavtinje in skavti sami pridejo do spoznanja verske resnice. Kateheza človeka usmeri v dejavnost in življenje.

Vmesni cilj skavtske kateheze je oznanilo Jezusa Kristusa (čudoviti Božji načrt odrešenja človeka, zapisan v Svetem pismu). Končni cilj pa je premik v osebni veri in dejavnem življenju posameznika in skupine.

Skavtska  kateheza dela znamenja, razvozlava, hodi skupaj, ponotranji, poosebi, razkrije pomen izkušnje, konkretno izkušnjo dela univerzalno, spodbuja k odločitvi, odkriva zavest podarjenosti.

Pri nazornosti kateheze zelo pomagajo somboli, ki zbujajo asociacije na posredovano sporočilo.

Skavtska kateheza se najlaže opravlja v naravi in med dejavnostjo, kjer izziva odločitve s ciljem narediti korak naprej. Takšen način kateheze je uporabljal tudi Jezus Kristus pri svojem oznanjevanju. Pripravi jo lahko duhovni asistent ali kateri koli od voditeljev. Načrtovana naj bo tako, da ne bo prekinjala dela, temveč bo vanj neposredno vpletena.

Pri načrtovanju kateheze smo pozorni na sledeče:

  • trenutek (kdaj);
  • izkušnjo (stanje, ki ga želimo obogatit s katehezo);
  • cilje: izkustveni (kaj bodo mladi doživeli), spoznavni (kaj bodo mladi spoznali) in dejavnostni (kaj bodo mladi storili);
  • oznanilo (svetopisemsko besedilo);
  • simbol (nekaj, kar uporabljamo v vsakdanjem skavtskem življenju in ponazarja to, kar želimo sporočiti);
  • molitev (katera in kdaj)

Pri načrtovanju si lahko pomagamo s tole razpredelnico:

Dan

Izkušnja

Cilji

Oznanilo

Simbol

Molitev

izkustveni

spoznavni

dejavnostni

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Pomembno je poudariti tudi to, da naj bo kateheza vsakič znova univerzalno zanimiva in tako ne samo v statični obliki, temveč tudi v dinamični (igrica iz katere se bodo mladi kaj naučili).

 

Duhovnost v veji IV

Namesto Boga Očeta stopi v ospredje Jezus (Bog Sin), kot oseben prijatelj - brat.

Odkrivanje Boga in skavtskega duha vključuje: skavtske zakone, obljubo, geslo (Bodi pripravljen! Vedno pripravljen!) in molitev, zgodovino in urejenost skavtskega gibanja ter življenjepis Baden-Powella, osebno in skupno molitev, Sveto pismo, bogoslužje, spoznavanje zakramentov in njihovega pomena.

Vzgajamo k: osebnemu odnosu z Bogom, predvsem v povezavi z naravo, prehodu od življenja iz navade k čedalje zavestnejšemu in doslednemu delovanju, odkrivanju osebnega krščanskega poklica, spoznavanju evangelija in Kristusovega življenja, skavtskih zakonov, obljube in gesla, povezovanju zakonov, obljube in gesla z evangelijskimi vrednostami, spoznavanju skavtskega gibanja in njegove zgodovine, spoznavanju zakramentov in njihovega pomena, osebni in skupni molitvi, razumevanju bogoslužja in sodelovanju pri obredih, razumevanju in sprejemanju vere in skavtstva kot načina življenja, povezovanju skavtstva in vere.

 

MOLITEV IV

Gospod Jezus, daj,

da bo moja vest prema, kot visoka smreka, ki se dviga proti nebu,

da bo moja velikodušnost kot studenec, ki vedno daje in se nikdar ne izčrpa,

da bo moja duša kristalno čista, kot potoki, ki jih rode brezmadežno snegovi,

da bo moja volja, kot granit, ki se nikdar ne okrši,

da bo imela moja mladost po vseh gorskih stezah Tebe za prijatelja svoje neprestane poti navzgor,

da bo križ ob poti, kakor srečanje s prijateljem.

In tako bodi vedno. Amen.

 

SKAVTSKA OBLJUBA                                 

"Pri svoji časti obljubljam, da si bom z božjo pomočjo prizadeval-a služiti Bogu in domovini, pomagati bližnjemu in spolnjevati skavtske zakone."

 

SKAVTSKI ZAKONI

1. zakon časti:
Skavt si šteje v čast, da si pridobi zaupanje.
2. zakon zvestobe:
Skavt je zvest Bogu in domovini.
3. zakon ljubezni:
Skavt pomaga bližnjemu in naredi vsak dan vsaj eno dobro delo.
4. zakon bratstva:
Skavt je prijatelj vsakomur in vsem skavtom brat.
5. zakon plemenitosti:
Skavt je plemenit.
6. zakon prijateljstva do narave:
Skavt spoštuje naravo in vidi v njej božje delo.
7. zakon reda:
Skavt uboga svoje starše in predstojnike ter vestno opravlja svoje dolžnosti.
8. zakon poguma:
Skavt si v težavah žvižga in poje.
9. zakon varčnosti:
Skavt je delaven in varčen.
10. zakon čistosti:
Skavt je čist v mislih, besedah in dejanjih.

 

DUHOVNI ASISTENT

Duhovni asistent je enakovreden član vodstva. Če je le mogoče, sodeluje tudi pri načrtovanju in izvedbi programa ter vodi verske obrede. Navzoč naj bo pri vseh pomembnejših trenutkih: svetu čete, svetu vodnikov, vitezovanju, ob obljubah, prehodih... Po možnosti pa naj se udeleži tudi drugih dejavnosti, kot so izhodi, tabori... Pomembno je, da življenje čete dejavno povezuje s krajevno Cerkvijo.

Njegovo delo je pomembno, saj skrbi za duhovnost, ob tem pa tudi dejavno sodeluje pri vzgajanju mladine. Vendar duhovnost ni le njegova naloga. Zavedati se moramo, da je to naloga vsakega voditelja, še posebej pa četovodij. Zato naj tudi ostali kdaj prevzamejo nalogo priprave kateheze.




Print Friendly and PDF