Preskoči na vsebino


POSVETITEV MARIJI

Posvetitev Jezusu po Mariji - Kraljici Ljubezni

Hvaljen Jezus, Marija in sveti Jožef!

Mirco Agerde bo ponovno obiskal Slovenijo in ob tej priložnosti bodo v Grosupljem tri srečanja:

v soboto, 30. januarja

v soboto, 20. februarja in

v soboto, 27. februarja.

To bo priložnost za izročitev Marijinemu Brezmadežnemu Srcu zato bo imel Mirco pet katehez, da bi se na posvetitev oz. obnovo posvetitve dobro pripravili. Srečanja bodo v župnijski cerkvi sv. Mihaela in se bodo pričela ob 15. uri ter trajala do 17.40.  Po koncu srečanja se bo mogoče udeležiti svete maše ob 18. uri. Prvi dve soboti bosta na vrsti po dve katehezi, tretjo pa ena in nato svečana posvetitev.

Več: Posvetitev

 

Posvetitev Mariji - Kraljici Ljubezni

Posvetitev Župnije Grosuplje je bila (na tiho nedeljo) 17. marca 2013. S tem smo v LETU VERE želeli poglobiti svojo vero in utrditi ljubezen do Boga in do bližnjih ter obeležiti spomin na 70-letnico posvetitve ljubljanske škofije Marijinemu brezmadežnemu Srcu (Rakovnik, 30. maj 1943), in se pripraviti na 50-letnico naše župnije (1964 – 2014) ter nadaljevati program zadnjega misijona (Daj, da slišim Tvoj glas - post 2008).

Zakaj govorimo o Marijinem Srcu?

Kadar omenjamo Marijino Srce, mislimo na njeno osebo z vsem njenim notranjim duhovnim bogastvom, predvsem z njeno ljubeznijo.

Srce je pri tem simbol. Častiti Marijino Srce pomeni: občudovati, častiti in premišljevati njeno duhovno življenje z vsemi krepostmi, predvsem njeno ljubezen do Boga in do ljudi.
Pri tem postajamo vedno bolj podobni Jezusu in Mariji.

Ljubezen je tista sila, ki edina more spremeniti in posvetiti človeka.

 

Bistvo izročitve (posvetitve):
Izročitev (posvetitev) Mariji je najodličnejša oblika češčenja Božje Matere,

je podaritev sebe Mariji in po njej Jezusu Kristusu. Njej se izročimo ne le v varstvo, ampak se ji damo na razpolago, kot se je ona dala Bogu, ko je rekla pred angelom Gabrijelom: »Glej dekla sem Gospodova«. Pravzaprav gre pri tem za obnovitev krstnih obljub. Tako se je Mariji izročal bl. Janez Pavel II., kar je lepo izrazil z geslom: »Ves sem Tvoj!«

Izročitev je toliko rodovitnejša, kolkor bolj je pripravljena. Naša izročitev se ne ustavi pri Mariji, ampak se po njej usmerja k Bogu. Marija je Bogu najbližja. Če se izročimo njej, najhitreje in z največjo gotovostjo dosežemo Boga.

Po Mariji k Jezusu!

Različne oblike izročitve (posvetitve):

Papež Pij XII. je leta 1942 izročil Mariji vesoljno Cerkev in ves svet,

Janez Pavel II. je 25. marca 1984, v povezanosti z vsemi škofi sveta, to posvetitev ponovil in posebej ruske narode izročil Marijinemu brezmadežnemu Srcu.

Tako je izpolnil željo, ki jo je Devica Marija posredovala sestri Luciji že leta 1929. Po tem nadvse pomembnem dogodku se je začelo propadanje komunizma, ki je privedlo do padca berlinskega zidu, razpada Sovjetske zveze, Jugoslavije in drugih komunističnih vladavin  (Poljska, Češka, Slovaška, Romunija, Madžarska, Bolgarija, Albanija...)

V jubilejnem letu 2000 je papež Janez Pavel II. to posvetitev zopet ponovil.

Papež Benedikt XVI. je leta 2010 v Fatimi – v letu duhovništva - posvetil Marijinemu brezmadežnemu Srcu vse duhovnike.

Poleg posvetitve človeštva in Cerkve ugajajo Bogu tudi posvetitve narodov, škofij, župnij, stanov in družin ter posameznikov. Vsekakor ima pri vsaki posvetitvi (izročitvi) posebno težo osebna odločitev vsakega posameznika.

Slovenski narod se je posvetil Mariji v prvem letu svoje samostojnosti, 15. avgusta 1992. Slovesno obnavljamo to posvetitev vsako leto, preprosto pa vsako prvo soboto v mesecu in lahko celo vsak dan (npr. z molitvijo: O, Gospa moja).

 

PRVI  SLOVENSKI   DAN  V   SCHIU: 14. 6. 2014

 

V soboto, 14. junija, smo se tudi iz Grosuplja udeležili romanja v Schio, kjer je potekal prvi slovenski dan pri Mariji Kraljici ljubezni. Iz sedmih slovenskih župnij je prišlo okoli 250 romarjev. V župnijah Ivančna Gorica in Tržič – Bistrica so imeli letos spomladi posvetitev Kraljici Ljubezni, v Višnji Gori pred petimi leti, v Videm – Dobrepolju pred tremi, pri nas lani, v župniji Krka in Stari Trg pri Ložu pa se še pripravljajo. 
Sveto mašo je ob somaševanju duhovnikov vodil upokojeni nadškof Alojz Uran. Mirco Agerde je spregovoril o pomenu posvetitve Mariji in nas pripravil, da smo to posvetitev obnovili. Nagovorila nas je tudi gospa Rita Baron, žena pokojnega vidca Renata.

Popoldne smo v procesiji ponesli Marijin kip in z molitvijo rožnega venca prehodili pot odrešenja po parku mimo nazareške hišice, jaslic, kapele vstajenja, kripte Marijinega prikazanja in zaključili z litanijami Matere Božje v kapeli Cenacolo.

Obiskali smo še grob sv. Bakhite, kjer smo kratko pomolili in slišeli še nekaj o tej preprosti svetnici, med drugim tudi o enem zadnjih večjih čudežev, ki se je zgodil pred kratkim. Deklica z levkemijo je kljub velikemu dvomu staršev, odšla na grob sv. Bakhite, prosila in ozdravela od te težke bolezni.

 

 

Marija - Kraljica ljubezni - spletna stran - župnija Višnja Gora

Kratka zgodovina Marijinih razodetij v Schiu

  • Marija, Kraljica ljubezni, nas zopet kliče! Marija, Kraljica ljubezni in Renato Baron
  • Pod križem nas je sprejela za svoje otroke, mnogi smo na njeno povabilo odgovorili s posvetitvijo oz. izročitvijo Njej in Njenemu Sinu Jezusu. V zadnjem stoletju (od leta 1917, ko se je prikazala v Fatimi) nas vedno znova, na različnih krajih sveta, vabi k spreobrnenju.
  • V Schiu se je od leta 1985 do 2004 predstavila kot Kraljica ljubezni, da bi nam znova povedala in pokazala, kaj je prava ljubezen. Na svetu se veliko govori o ljubezni, vendar to ni »prava ljubezen«, pogosto je to sebičnost, egoizem, zlorabljanje, izkoriščanje, iskanje telesnih užitkov... in to nas vodi v prepire, sovraštvo, ločitve, osamljenost... Ljubezen pa pomeni predvsem odpoved sebi, darovanje, služenje... To pa nas resnično povezuje, osrečuje in odrešuje!
  • Marija nas torej kliče v »šolo LJUBEZNI«!

V soboto, 14. junija 2014, je v Schiu potekal 1. Slovenski dan, ko somo v veselju, da vsi pripadamo veliki družini Marijinih otrok, oblikovali bogat duhovni program, v katerem so sodelovale župnije, kjer smo že imeli posvetitev Mariji Kraljici ljubezni ali se nanjo pripravljajo. Tam smo obnovili svojo zvestobo Mariji in odločenost, da se ji pustimo voditi v naši hoji za Kristusom, Odrešenikom. Sledila je zaključna svečanost ob posvetitvi župnij Ivančna Gorica in Bistrica pri Tržiču.  Nagovorili  so nas predsednik Marijanskega gibanja Gino Marta, žena vidca Renata, Rita Baron, Mirco Agerde in drugi apostoli.
 

  • Sodelovale so župnije: Višnja Gora, Grosuplje, Videm – Dobrepolje, Ivančna Gorica, Krka in Bistrica pri Tržiču. Z nami so bili še zastopniki iz Zagreba.

    ____________________________________________________________________________________

Marija - Kraljica ljubezni - spletna stran - župnija Višnja Gora

Kratka zgodovina Marijinih razodetij v Schiu

 

Priprava na posvetitev Mariji v Grosupljem - Zvočni posnetki mp3

1. dan:    9. 2. 2013
2. dan:  10. 2. 2013
3. dan:    9. 3. 2013
4. dan:   10. 3. 2013
5. dan -  16. 3. 2013

Nagovor 17. 3. 2013 - zjutraj

Nagovor 17. 3. 2013 - ob posvetitvi

Srešanje sodelavcev Župnijskih karitas - dekanije Grosuplje  9.3.2013

Srečanje s starejšimi v Domu starejših občanov Grosuplje, 16.3.2013

-------------------------------------------------------------------------------------------------------

BESEDILA:  PRIPRAVA NA POSVETITEV MARIJI 
                      -  Napisano po zvočnem zapisu

5. srečanje: sobota, 16. marec 2013 - zapis po zvočnem posnetku
4. srečanje: nedelja, 10. marec 2013 - zapis po zvočnem posnetku

3. srečanje: sobota, 9. marec 2015  - zapis po zvočnem posnetku

2. srečanje: nedelja, 10. februar 2013 -zapis po zvočnem posnetku

1. srečanje: sobota, 9. februar 2013 - zapis po zvočnem posnetku

POSVETITEV (obnova posvetitve) Jezusu po Mariji

“Ko je Jezus odhajal k Očetu je na križu izročil svoji materi  Mariji  učenca Janeza »Žena, glej, tvoj sin« in apostolu Janezu je dejal: »Glej, tvoja mati«
(prim Jn 19, 26-27 in od tiste ure je apostol Janez vzel Marijo k sebi - domov,” v svojo hišo”.
Marija želeli vstopiti v naš notranji dom. Da bi lahko z njo delili prav vse. Da bi naše veselje in naše trpljenje delili z njo. In če bomo Mariji dovolili, da vstopi v našo hišo, bo ona služila nam! Pomagala nam bo živeti naše krstne obljube:  da se bomo pogumno odrekali zlu in zvesto vztrajali veri v Boga Očeta, Sina in Svetega Duha, v Katoliško cerkev, odpuščanje grehov, v naše vstajenje in v večno življenje!”
                                  (Iz kateheze Mirca Agerde)

1. srečanje, sobota, 9. 2. 2013   - zapis po zvočnem posnetku

Hvaljen Jezus Kristus!

Slišali ste, da mi je ime Mirco (Agerde). Prihajam iz SCHIA, to je provinca Vicenza, Italija, kjer se je skoraj 20 let Marija prikazovala v majhnem zaselku Schio. Prikazovala se je možu Renatu Baronu  od 1985 - 2004.

Začel sem zahajati v te kraje, ko sem bil še mlad. Bilo mi je takrat 20 let. Zares sem se navdušil in sem čutil,  kako me to Marijino sporočilo privlači. Imel pa sem to milost, da sem lahko dojel in lahko spremenil svoje življenje. Vse dokler ni prišel  tisti 1. nov. 1996, ko je Marija ob koncu prikazovanja, na vzpetini (Monte Christo) v Schiu, kjer se je pogosto prikazovala, na koncu križevega pota, skupini 96 moških pridružila tudi moje ime. To so moški, ki jih je Marija v tem obdobju od  1988 - 2004 poklicala  po imenu, drugega za drugim. Na ta način je prosila tudi mene za sodelovanje. Moje sodelovanje je v tem, da skušam pomagati pri pripravah na posvetitev  tistim, ki se želijo izročiti Marijinemu  brezmadežnemu Srcu. Med mnogimi prošnjami, ki jih je Marija izrekla v Schiu,  je prav ta,

  1. da bi se posvetili Marijinemu brezmadežnemu Srcu

  2. da bi ščitili življenje od naravnega spočetja do naravne smrti in

  3. bratska, usmiljena ljubezen do osamljenih  in zapuščenih .

Zame je veliko veselje, celo milost, da sem lahko danes  v tej cerkvi, tej župniji. Slišal sem, da je velika. Prišel sem prav zato, da bi lahko govoril o tej posvetitvi. Sledeč župniji Višnja gora in  župniji Videm-Dobrepolje, se bo tudi ta župnija posvetila Brezmadežnemu Srcu Device Marije. Mi smo tukaj, da bi nekaj več povedali o sami posvetitvi.
Na začetku bi se želeli vprašati, kateri so temelji posvetitve, o katerih bomo govorili. Predvsem pa nas zanima, kaj pomeni posvetitev in zakaj Marija zanjo prosi.
Pa začnimo pri temeljih.  Da bi lahko zgradili dobro, čvrsto hišo, so potrebni dobri temelji. In da bi bili res to  dobri temelji za neko duhovno stvar, saj ko se pogovarjamo o posvetitvi Mariji, se pogovarjamo o duhovnih stvareh. Ta naša tema mora biti utemeljena na božji besedi. Če temeljimo na božji besedi, bomo lahko zgradili močno hišo. In ko pridejo neurje in viharji, se ta hiša ne bo zrušila. Po drugi strani, če ne bi gradili na božji besedi, bi se zgodilo, da bi našo hišo ob prvem neurju lahko odneslo, če bi bila zgrajena na pesku namesto na skali.

1. temelj

Kateri so torej temelji posvetitve? Ali je res, da posvetitev temelji na  božji besedi ali ne?

Če beremo Evangelij, ali Sv. pismo Nove zaveze, lahko sami ugotovimo, da  nikjer ne piše, naj bi se posvetili Mariji. Če podrobneje pogledamo določene odlomke Evangelija, bomo našli osnovo, na kateri je Cerkev zgradila to marijansko pobožnost. In prvo od teh poglavij je na samem začetku evangelija, ko se govori o utelešenju (učlovečenju).  Kaj to pomeni utelešenje?   Pomeni, da je božja Beseda postala meso.  Druga oseba svete  Trojice je prevzela našo človeško podobo in naravo in se je pojavil sredi med nami Jezus Kristus. To se je zgodilo po Mariji. Ali bi lahko Bog Oče poslal svojega sina Jezusa na zemljo brez Marije. Seveda. Kajti Bogu nič ni nemogoče. On bi lahko poslal svojega sina na kakršenkoli način, tudi brez Marije. Toda dejstvo, da je sam izbral  Marijo, nam govori o tem, da je bil Bog sam tisti, ki je želel Marijo pridružiti k  svojemu odrešenjskemu načrtu. Na nek način se je Bog sam zaupal Mariji, ne da bi imel za to potrebo, da bi se zgodilo to veliko delo našega odrešenja. Sam Bog se ji je zaupal. In Marija je v polnem smislu besede vstopila  v načrt vesoljnega odrešenja.

2. temelj,

ki je še bolj jasen,  je tisti trenutek, ko Jezus ravnokar umira na križu, da bi dosegel, izpolnil naše odrešenje. Malo pred svojo smrtjo, ko Jezus vidi svojo mater pod križem in svojega  ljubljenega učenca, je rekel svoji materi:  »Žena, glej tvoj sin«. In se obrne k učencu: »Glej tvoja Mati«. Torej sam Jezus osebno, On, ki je božja beseda, se je zaupal Mariji, da bi prišel med nas kot človek. Ta isti Jezus, ki sedaj umira na križu, vse nas izroča Mariji in Marijo izroča vsakomur izmed nas. Zakaj? Zato, ker je apostol Janez  v tistem trenutku predstavljal vse nas. Predstavljal je Cerkev, ki se je rojevala.

Jezus, zapomnimo si, želi, da bi bila Marija naša mati. In želi tudi, da bi bil vsak od nas bil njen  otrok,  da bi se ji izročil, da bi se posvetil njenemu brezmadežnemu  Srcu. Na ta način nam Jezus daje spoznati dejstvo, ki je bistvenega pomena. Marija je bila pridružena  temu načrtu tudi na mojem osebnem nivoju. Jezus je Odrešenik. Ni Marija odrešenica. Je pa Jezus želel, da bi bila Marija pridružena, da bi nam osebno vsakomur pomagala v načrtu odrešenja.  In v svetlobi tega razmišljanja si zapomnimo neko pomembno stvar – predanost (zaupni odnos) katoliškega vernika do Marije. Ni nekaj izbirnega. Ne moremo biti katoličani, če nismo predani Mariji. Papež Pavel VI. je rekel: »Ne moremo biti kristjani, če nismo Marijanski«. Marija vstopa v naše življenje vere v polnem pomenu besede.

3. temelj

V tej posvetitvi pa obstoja še 3. temelj. To pa je dejstvo, da Marija sama osebno prihaja že 100 let, da osebno vabi k tej posvetitvi. Začelo se je v Fatimi, na Portugalskem (leta 1917). Pred 96 leti je v 3. fatimskem prikazanju Marija prosila, da bi bili vsi posvečeni njenemu brezmadežnemu Srcu. Da bi se Rusija posvetila, kajti pravi Marija:  iz Rusije bodo izšle napake, ki bodo katastrofalnega pomena za celoten svet. Marija je ob prikazanju  Luciji dala videti pekel. Potem pa je rekla trem pastirčkom:«Poglejte, kje bodo končale duše ubogih grešnikov. Da bi odrešili duše, ne tiste, ki so že v peklu, ampak tiste, ki tvegajo, da tja pridejo, želi Bog Oče v svetu vzpostaviti  pobožnost k mojemu  brezmadežnemu Srcu. Vsi se posvetite meni.  Posvetite meni Rusijo« in tako naprej.

V Schiu, kar sem povedal že na začetku, se je Marija prikazovala skoraj 20 let. Vedno znova je pozivala v svojih sporočilih za to posvetitev k brezmadežnemu Srcu.

Nekega dne je rekla Marija: »Poznam vsako vašo željo. Potrudite se tudi vi, da mi izpolnite eno mojo željo. Pričakujem, da se boste vsi posvetili mojemu brezmadežnemu Srcu«. To je zelo lepa prošnja. Prošnja, ki od nas pričakuje, oz.  prosi popolno zaupanje Mariji. Marija pravi: »Poznam vas vse. O vas vem vse. Poznam tisto, kar imate v srcu, poznam vašo preteklost, vašo sedanjost, poznam pa celo  vašo prihodnost. Vem, katera so  vaša trpljenja,  kaj so vaše skrbi, vaši grehi. Vse to o vas vem«. In ob tem, ko pravi, da nas pozna, pravi, da nam prihaja naproti  v naših željah, če so to želje,  ki so dobre in primerne za naše odrešenje. Zatorej Marija prosi, tudi vi mi pridite nasproti. Tudi jaz imam svojo željo, da bi se vi posvetili mojemu brezmadežnemu Srcu.
To so tisti temelji, ki so jasni in se nanašajo na posvetitev. Ne bomo govorili o stvareh, ki niso res ali si jih je kdo izmislil. Tukaj govorimo o stvareh, ki temeljijo na božji besedi in ki  so božja volja.

Pa se vprašajmo, iz česa se sestoji ta posvetitev. Kaj sploh pomeni?  Da bi to spoznali, se povrnimo za trenutek pod križ. Slišali smo zelo lep stavek, ki ga je Jezus rekel:  »Glej, tvoja Mati«,  »Glej, tvoj Sin.«  Kaj pravi Evangelij  o Janezu v tistem trenutku? Zelo lepe besede nam povedo: »In od tistega trenutka vzame učenec Marijo k sebi domov, v svojo hišo«. Vzeti Marijo s seboj v svojo hišo.  To pomeni posvetiti se Mariji. Janez je vzel Marijo s seboj. O kakšni hiši govorimo? Ne gre toliko za naše prebivališče. Gre bolj za  tisto našo resnično, pravo hišo. Kaj bi to bilo? Naše srce. Tja moramo sprejeti in vzeti Marijo. To je naše resnično prebivališče. Marija bi želela vstopiti v ta naš notranji dom. Da bi lahko z njo delili prav vse. Da bi naše veselje in naše trpljenje delili z njo. In, če bomo Mariji dovolili, da vstopi v našo hišo, kaj bo ona za nas storila? Ali bo ona dopustila, da bi mi služili njej?  Ne, ona bo služila nam!  Na kakšen način bo to storila? Tako, da nam bo pomagala živeti naše krstne obljube. Katere pa so te  naše krstne obljube? Tiste, ki smo jih izrekli na dan lastnega krsta. Odrekam se satanu in vsem njegovim delom, zapeljevanjem. (Verujem v Boga Očeta, Sina in Svetega Duha, v Katoliško cerkev, odpuščanje grehov v naše vstajenje in v večno življenje)! To so tiste obljube, ki smo jih dali na dan krsta. Vendar bi lahko kdo rekel: »Jaz nisem obljubil ničesar. Ker takrat, ko smo bili krščeni smo bili (tako veliki) - dojenčki. Jaz se ničesar ne spomnim od teh trenutkov svojega krsta«.

Nekega dne je Marija rekla Renatu«: Ko ste vi bili krščeni, so drugi rekli DA namesto vas, botri in naši starši.« Potem pa Marija nadaljuje –
» S posvetitvijo mojemu brezmadežnemu srcu, vam dajem  priložnost, da izrečete svoj lastni pristanek, svoj lastni DA Bogu.

To pomeni obnovitev svojih krstnih obljub, s čimer se želimo potruditi, da sprejmemo Marijo in jo vzamemo v svojo hišo, v svoj dom, da bi ona, ki je popolna Kristusova učenka, nam mogla pomagati, da bi postali pravi Kristusovi učenci. Pravi Kristusov učenec je tisti,  ki se vsak dan posebej potrudi, da se odreče satanu, hudiču in  vsem njegovim delom. Ampak tega ne moremo sami. Preveč smo krhki, slabotni, da bi to naredili sami. Zato potrebujemo pomoč matere Marije. Pomoč Matere, ki nam želi vse najboljše. In kaj je tisto, kar je za nas najboljše? Jezus Kristus, ki je Pot, Resnica in Življenje, edini Odrešenik sveta, on je najboljše za vsakogar in najboljše od vsega. In Marija nam bo posredovala Jezusa.  Marija ne zadržuje nikogar za se, pač pa te vodi k Jezusu. In Marija ti pove, stori tisto, kar ti bo On naročil.

Torej,  posvetiti se Mariji, ne pomeni neke redovne zaobljube, kot to storijo redovnice in redovniki. Posvetiti se Mariji, pomeni potruditi se, s pomočjo Marije seveda, ki je posvečena Bogu Očetu, naj bolj vzvišena med vsemi posvečenimi, da živimo svoje krstne obljube.

Zakaj bi Marija tako vztrajala na tej posvetitvi njenemu brezmadežnemu Srcu? Marija želi posvetitev posameznikov, prosi za posvetitev župnij, redovnih ustanov, pravzaprav tudi škofij, želi posvetitev vseh. Zakaj to prosi? Sama je to povedala nekega dne, ko se je prikazala Renatu. Rekla je: »Otroci moji. V teh časih se premalo živi po Božjih zapovedih. Na ta način, hodeč po tej poti, se bo človek izgubil«  in doda: »Vi, ki pripadate temu rodu, ste si izmislili nov greh«. Kot da jih ne bi imeli že dovolj, pa smo si izmislili še nov greh. Kaj bi lahko bil ta greh?

Grešiti, greh opravičevati in celo sprejemati zakone, ki ga uzakonjajo. V zgodovini človeštva se je vedno grešilo. Danes pa smo prišli smo do točke, ki je onkraj greha. Pravzaprav smo greh uzakonili. Poglejmo vso Evropo. Tudi vi v SLO poglejte, kaj se dogaja. Kaj je danes postalo legalno v Evropi? Ločitev, uničenje družine, abortus - splav je postal uzakonjen. Pomislite! V Evropi se zgodi splav vsakih 11 sekund. To je neprestana žrtev. Ta kontinent postaja vedno starejši. Ni več mladih, da bi stopili na mesto tistih, ki odhajajo. Želijo in v nekaterih  državah so celo uzakonili evtanazijo. Prejšnji teden so v Franciji in v Angliji  sprejeli zakon,  ki odobrava istospolne zakonske skupnosti. Ženska se lahko poroči z žensko, moški z moškim. Ta način zakona, ki dejansko sploh ni zakon, želi Evropa, da se sprejme v vseh evropskih. državah.

Dragi bratje in sestre, sedaj lahko razumemo, zakaj Marija posreduje. Marija vidi, kako vera izginja. Marija vidi, koliko je teh stvari, ki niso dobre. Marija vidi, kako nas ni več strah greha. Celo prišlo je do točke, ko se greh smatra za nekaj dobrega. Marija nas torej prosi, da bi ji pomagali. Marija želi, da ji pomagamo z molitvijo, s posvetitvijo, s svojim pričevanjem vere, s svojim lastnim spreobr-nenjem, da ji pomagamo z molitvijo rožnega venca.  Ni se nam potrebno sramovati tega, da smo kristjani. Sicer bo izginilo tudi krščanstvo. Potrebno je, da imamo pogum. Da se čutimo močne in da rečemo, da smo kristjani. Čeprav je toliko zla in greha v svetu, ne smemo izgubiti upanja. Marija je namreč obljubila, da bo na koncu njeno brezmadežno Srce slavilo zmago. To je tista naša gotovost.  »Na koncu bo moje brezmadežno Srce slavilo zmago. In svetu bo dano obdobje miru in pravičnosti, kot ga še nikdar  ni videl.«

Torej, posvetiti se Mariji, pomeni, postati njeni vojaki (pričevalci), da bi ji pomagali pri tem končnem zmagoslavju brezmadežnega Srca.  Želim vam in tej župniji, da bi postali tudi vi njeni pomočniki, da bi vas poslala v svet in po vas razširila, delila svojo materinsko dobroto. Vse to v luči njene največje zmage nad zlom.

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------

2. srečanje (nedelja, 10.2.2013)

Dober dan.

Prihajam iz Italije. Najprej bi se rad zahvalil vašemu g. župniku, da me je povabil, naj govorim o posvetitvi brezmadežnemu Srcu Device Marije. Prihajam iz Italije, iz province Vicenza, kjer se je skoraj 20 let Marija prikazovala ponižnemu možu z imenom Renato Baron. In je rekla: »Jaz sem KRALJICA LJUBEZNI.« Ta prikazovanja so se pričela 25. marca 1985 in so trajala vse do 15. avgusta 2004. Vse pa se je dogajalo ob podobi, ki je podobna temu kipu, ki ga imamo tukaj pri oltarju in se nahaja v stari cerkvici sv. Martina pri kraju Schio. Tistega dne, 25. marca 1985, se je Renato, preden je šel v službo, ustavil v cerkvici, da bi nekaj zmolil. In ta podoba je pred njim oživela. Začela je govoriti in mu je potem govorila mnoga leta, vse do leta 2004. Iz teh prikazovanj se je rodilo Marijansko gibanje Kraljice ljubezni, ki ga je sprejela tudi Cerkev in ki sledi trem ciljem:

  1. Širjenje pobožnosti  do Marije preko posvetitve njenemu brezmadežnemu Srcu,
  2. Obrambi življenja od spočetja do naravne smrti in
  3. Delom bratske ljubezni.

Moje ime je Mirco in sem zadolžen, lahko bi rekli, s strani neba in tega gibanja, da pomagam pripravljati tiste, ki bi se želeli posvetiti Mariji. Pri obeh včerajšnjih mašah smo že začeli to naše premišljevanje. Povedali smo, kateri so temelji posvetitve, gre za utelešenje Božje besede, potem Jezus, ki s križa vsem nam govori:«Glej tvoja Mati«, in pa tretjič, da nas Marija sama vabi, da se posvetimo njenemu presvetemu Srcu.

Slišali smo tudi včeraj, kaj posvetitev je. Povedali smo, da ta posvetitev ne pomeni, kot pri redovnikih redovne zaobljube, temveč gre bolj za obnovitev krstnih zaobljub. Po tej posvetitvi sprejemamo Marijo v naš dom, ki je naše srce. Da bi mogla ona, ki je Kristusova popolna učenka, pomagati tudi nam, moramo postati pravi Kristusovi učenci. Na ta način, da bi v polnosti živeli svoj krst in svojo birmo. Na koncu smo povedali, da Marija prav vztraja, da bi se mi danes v tem času, posvetili njej, ker se v svetu vse premalo spoštujejo in izvršujejo Božje zapovedi. Človek se je začel upirati Bogu in vsem njegovim zapovedim. Torej vera se zmanjšuje in vedno bolj izginja. Soočeni smo s tveganjem, da bo človek uničil samega sebe. Zato Marija prosi, naj ji pomagamo in nam daje tudi veliko upanje, ko nam pravi, da bo na koncu njeno brezmadežno Srce slavilo zmago.

Pa se danes vprašajmo, kaj pomeni posvetitev brezmadežnemu Srcu Marije. Kaj pomeni, biti posvečeni Mariji? Kakšna pravila naj izpolnjujem? Ampak povejmo kar takoj, da v tem primeru ne gre za kakšna posebna pravila posvetitve. Kajti mi t.i. pravila že imamo. Imamo 10 Božjih zapovedi, imamo zapoved ljubezni in imamo nauk, učenje sv. Cerkve. Vemo, katera so duhovna in telesna dela usmiljenja. Mi že imamo vsa t.i. pravila. Ker pa posvetitev Mariji pomeni obnovitev krsta in krstnih obljub, je jasno, da Marija ne želi in ne pričakuje od nas, da bi imeli neka nova pravila, temveč želi, da izpolnjujemo pravila, ki jih že imamo. Torej živeti posvetitev Mariji, pomeni živeti tako, kot je živela ona. In kako je živela Marija?

Živela je v popolnosti svoje privolitve v Božjo voljo. In kdo je sploh Marija? Marija je žena privolitve te besede »DA« popolnega pristanka. »Glej dekla sem gospodova, zgodi se mi tvoji besedi!« To je bil Marijin odgovor pred angelom Gabrijelom.

Torej Marija prosi sedaj nas, da se učimo vsak dan izreči svoj lastni »DA« božji volji. Seveda tu mi vsi vemo, kako enostavno je reči svoj »DA«, ko gre vse dobro. Je pa malo težje reči svoj »DA«, ko stvari ne gredo dobro. Zapomnimo pa si, da ni Marija rekla svoj »DA« samo v trenutku oznanjenja, v trenutku slave, ampak je tudi dopolnila svoj »DA« pod križem na veliki petek, v tej najhujši bolečini, ko je gledala, kako umira njen sin. Tudi v tistem trenutku si je v srcu rekla: » Tukaj sem Gospod, naj se zgodi, kot Ti želiš. Kajti v Tvoji volji je moj mir«. To je tisto, kar naj bi tudi mi sprejeli in živeli v svojem življenju. Na tej Zemlji je mogoče veselje, ampak sreča ni od tega sveta, sreča izhaja in pripada drugemu svetu. Veselje pa je mogoče, veselje izhaja iz tega, da smo vedno v Božjem miru, da smo v miru z Bogom. To pomeni, da storimo, kar je storila Marija, »Poglej me, Gospod, tukaj sem!« Tudi Izaija (v današnjem prvem berilu) pravi : »Pošlji mene Gospod!«

Sv. Avguštin, ki je bil velik svetnik. Preden se je spreobrnil, ni bil svetnik. Celo zelo oddaljen je bil od Božjih zapovedi. Zahvaljujoč dvajsetletni tihi molitvi njegove matere Monike, se je spreobrnil. Napisal je zelo poznano delo »Izpovedi«. In kako se to besedilo začenja? Z zelo lepim stavkom: »Ti si nas ustvaril Gospod, in naše srce je nemirno vse, dokler ne najde počitka v tebi, Gospod.«  Pomeni, da je naše srce vedno nemirno, dokler ne najde počitka v Bogu, v njegovem miru. Vedno smo vznemirjeni, vedno smo zaskrbljeni, vedno nas skrbi, vendar je možno, da smo v miru, če tako kot Marija, naše srce počiva v Bogu.

Ko je naše srce polno Božje milosti, in kadar se vsak dan trudimo in rečemo. »Glej me Gospod, tukaj sem, naj se zgodi, kot je tvoja volja!«

Gospod namreč ne želi, da bi bili žalostni. On je prišel, da bi imeli življenje in da bi ga imeli v izobilju. Kristjan, če je res pravi kristjan, je vesel, ker se čuti, da je v objemu dobrega očeta in je vesel, ker ve, da je Gospod z njim, ne glede na vse naše grehe. To je skrivnost notranjega miru. In to je skrivnost največjega

sadu posvetitve Marije. Marija v enem od sporočil zelo konkretno govori  o teh stvareh. Julija 1986 je Marija spregovorila zelo lepe besede: »Dragi otroci, rada bi ostala med vami, rada bi delala z vašimi rokami, govorila z vašimi jeziki in ljubila z vašimi srci. Podarite mi svojo razpoložljivost in skupaj bomo rešili duše. Naj bo to edini cilj vašega dela. Blagoslavljam vas, otroci moji, blagoslavljam vas.« Poglejte, to je tisto, kar želi Marija. »Bodite moja orodja. Jaz bi rada govorila z vašimi jeziki!« In če mi tudi svoj jezik izročimo Mariji, to ne bo več jezik, ki bo sodil in obsojal, temveč bo to jezik, ki bo blagoslavljal, besedna igra, oz. blagoslavljal. To bo jezik, ki bo lepo govoril in bo prinašal lepe in dobre besede. To bo jezik, ki bo znal razsoditi o grehu, ne pa obsojal grešnika. In če naj naše roke postanejo Marijine roke, bo tudi vse naše delo postalo sveto. Ne bo več to težko delo, temveč bo postalo daritev Bogu. Kajti tudi v tistih najpreprostejših, najnižjih delih, tudi v najtežjih delih, bomo znali vse spremeniti v živo daritev Bogu. In nič v našem dnevu ne bo izgubljeno.

Predvsem pa, če bo naše srce postalo kakor Marijino srce, ne bo več to srce, ki bo razdeljeno med tisoč zakladov in med tisoč idolov tega sveta, temveč bo postalo srce, ki je enotno in bo predvsem znalo ljubiti Boga in potem tudi bližnjega, kakor samega sebe. Kajti, zapomnimo si, po Jezusu je Marija v popolnosti živela tudi to zapoved ljubezni. Ljubila je Boga nad vsemi drugimi stvarmi in bližnjega, kakor samo sebe.

Izročimo torej to razpoložljivost Mariji in recimo, kot je ona storila vsak dan znova: »Glej me, tukaj sem, Gospod!« Na ta način bo ona mogla uporabiti naše roke, naš jezik, naše srce in bo iz nas naredila znamenje njene prisotnosti v svetu. In kako zelo potrebuje svet danes prisotnost takih znamenj. Poznamo znamenja, ki

so nenavadna, ki so onstranska, ki so se tudi v Schiu zgodila, in je Gospod želel, da se pokažejo, da nam jih

da zaradi naše vere in zaradi našega spreobrnjenja. Potrebna pa so tudi tista konkretna vsakodnevna znamenja, pomeni, potrebni so pravi resnični kristjani, ki bodo v družini, na delu, torej v svojem konkretnem življenjskem okolju postali Marijin vonj. Ta prijetni vonj, ki tudi vse druge privlači k dobremu. Kajti danes, to pravi Marija v svojem sporočilu, obstaja zelo veliko število duš, ki tvegajo, da se za večno pogubijo. Zato Marija prosi za našo pomoč.

In mi bi se sedaj, tukaj, morali nekaj vprašati. Ljudje, ki jih mi poznamo, pa začnimo kar v lastni družini, pri možu, ženi, otrocih, bratih, sestrah, nečakih, bratrancih. Ali so vsi v posvečujoči Božji milosti? Ali so vsi na poti proti Bogu? In če niso? Kaj počnem jaz? In če so oni na napačni poti in jaz samo gledam, kot da nič ne vidim, ali lahko na ta način rečem, da sem kristjan?

Marija je v Fatimi rekla: »Mnoge duše gredo v pekel, ker ni nikogar, ki bi zanje molil in se zanje žrtvoval.«

Zamislimo se, dragi bratje in sestre! Večna usoda veliko duš je odvisna tudi od nas. Da se damo na razpolago Mariji, pomeni, da postanemo mi njena orodja in postanemo njen vonj, ki bi lahko mnoge duše pritegnil k dobremu. Po molitvi, po darovanju trpljenja in tudi po pogumnem pričevanju svoje lastne vere, pa po tem, da izrekamo svoj »DA« Božji volji, da to storimo po svojih rokah, po svojem jeziku, predvsem pa v svojem srcu. Na ta način nam Marija zagotavlja, da bomo rešili duše, da bomo rešili tudi svoje duše.  In ko pademo v greh, kajti grešniki smo tudi mi, si zapomnimo, da gremo pogosto k sv. spovedi. Naj bo to vsaj enkrat mesečno. Spomnimo se zakramenta sv. spovedi, da bi se vedno čutili svobodne, da bi bili vedno v Božji milosti, da bi zares mogli tudi mi biti njegova orodja, da bi lahko prispevali k odrešenju drugih, k odrešenju celotnega sveta. Hvaljen bodi Jezus Kristus!

 

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

3. dan priprave na posvetitev Mariji

 

Kaj stori Marija tistemu, ki se ji izroči (posveti)?

Dober večer vsem! Ponovno smo skupaj! Srečali smo se že pred mesecem dni in smo začeli pot priprave za posvetitev Brezmadežnemu srcu Marije, te skupnosti, te župnije.

Prejšnjikrat smo spoznali, kaj je posvetitev Mariji, kateri so njeni temelji in zakaj Marija za to posvetitev prosi. Spoznali smo tudi, da biti Mariji posvečen, pomeni postati njeno dejavno orodje, da bi Jezusa prinašali svetu. Marija nas prosi za iskreno razpoložljivost, kajti kot pravi, rada bi delala z vašimi rokami, rada bi govorila z vašim jezikom in predvsem bi rada ljubila z vašimi srci. Bodite na razpolago, kot sem bila jaz na razpolago Bogu in bomo skupaj rešili duše. Danes je velika potreba po pravih Kristusovih pričevalcih.

Danes pa se vprašajmo, kaj Marija stori v duši, ki ji je zares na voljo. Če je duša res na voljo in da na razpolago Bogu in Mariji vse tisto, kar ima in kar je, bo Marija ravno tako storila tudi njej. Tisti duši, ki se ji da na razpolago, bo dala Mariji vse to, kar Marija je in vse tisto, kar ima.
Marija je polna milosti, še naprej bo nadaljevala s tem, da bo posredovala pri Bogu za nas in da se napolnimo z milostjo. Marija je tudi tista, ki posreduje vse kreposti, ki jih po njej sam Bog živi. Sporočilo, ki sem ga izbral, da vam ga preberem, nam bo še bolj pomagalo v tem našem razmišljanju. Sporočilo je bilo dano 1.11.1989: Marija nam govori sledeče besede: »Slavimo skupaj Očeta, otroci, moji. Te moje besede so namenjene tej uri, temu dnevu, so za tiste, ki nameravajo služiti mojemu delu, namenjene so temu, da pomagajo pri vašem posvečenju. So za preproste duše, naklonjene vsem zahtevam ljubezni, za skromne duše, ki verjamejo, da so potrebne vseh milosti. Za ponižne duše, ki so se vedno pripravljene spusti v prepade svojega uboštva in uboštva drugih. Za ponotranjene duše, ki odklanjajo vsakršno plitkost, vsakršen kompromis s seboj in s svetom. Za duše, prizadevne na resni poti vere in svetosti, da bi dale Bogu največjo slavo in najbolj bratsko pomoč bližnjemu. Za tiste, ki živijo za moje delo kot za svojo družino. Tem veljajo moje besede na ta dan slave. Spodbujam vas, dragi otroci, vztrajajte tudi v težavah, da bi moje delo vzniknilo in bilo središče pozornosti sredi sveta, ki je postal močvirje krivičnosti. Tisti, ki me bodo poslušali, bodo našli svetost. Blagoslavljam vas.«

Slišali smo, kako Marija govori: moje besede, pomeni moje posredovanje, moja milost, moja pomoč. Te Marijine besede so namenjene preprostim, ponotranjenim dušam. S tem pa Marija ne želi povedati tega, da so njene besede namenjene tistim dušam, ki so že ponižne, preproste in ponotranjene. Želi pa nam povedati, da so te njene besede namenjene osebam, ki želijo postati take. Dajo se na voljo, da bi storile to, kar sem storila jaz, pravi Marija. Kajti, če bi imeli to milost, to možnost, da bi sami prebrali to sporočilo, bi se zavedali, da so te besede, na nek način tudi opis Marije. Marija je morda bolj kot vsi drugi, duša, ki je ponižna, preprosta, ponotranjena. Ona nas tukaj prosi, da bi jo posnemali, da bi bili na ta način Bogu všeč. Da bi nam pa pri tem pomagala, nam Marija podarja tri darove. Predvsem  gre za tiste duše, ki se njej posvečajo.

1. dar

Prvi dar je dar ponižnosti. Zelo pomemben dar, ker je ponižnost mati vseh drugih kreposti. Slišali smo tudi v današnjem evangeliju: Kdor se ponižuje, bo povišan, kdor pa se povišuje, bo  ponižan. Kaj sploh ponižnost pomeni? Poglejmo samo Marijo na obisku sorodnice Elizabete. Ko pride k teti, jo Elizabeta pozdravi z visokimi nazivi, z visokimi imeni. »Kako, da prihaja k meni Mati mojega Gospoda«, in potem »Blagoslovljena med ženami«. In kaj odgovori Marija? »Moja duša poveličuje Gospoda!« Kot da bi želela povedati Elizabeti, da nima smisla, da hvališ mene, Bog je edini, ki naj ga hvalimo, on je tisti, ki je v meni storil velike reči. To je ona, ki je ponižna, ona, ki ve, da je vse od Boga odvisno in da vse od njega prihaja. Nam zadošča že neka majhna pohvala in takoj nam greben  zraste, kot petelinu in odpremo svoje perje, kot pav. Ampak, na ta način mi izničujemo tudi tisto dobro, ki ga storimo. Ker sebi pripisujemo to, kar je božje. Zatorej se naučimo tudi tega daru. Marija ni nikdar v središče postavljala samo sebe, vedno pa Boga. Nikdar ni govorila o sebi, vedno je govorila o Bogu. Nikdar ni sledila svojim načrtom, vedno pa je izvrševala Božji načrt. Zatorej se tudi mi naučimo te ponižnosti, da bi bili povišani pred Bogom!

 

2. dar

Drugi dar, ki nam ga prinaša naša posvetitev oz. izročitev Mariji, da se damo Bogu na voljo. To je dar vere. In letos smo v letu vere. Vsak naj bi v svojih molitvah prosili, da se naša vera krepi, da raste. Marijina vera je bila popolna. In Marija nam to svojo popolno vero želi podariti. Zazrimo se v njeno življenje, še posebej v dva pomembna dogodka. Prvi je ta, ko Marija rodi Jezusa. Takrat so morali oditi v Betlehem. Pa niso našli prenočišča in je  Marija morala roditi v štalici. Tolike stvari takrat niso bile predvidene, pa so se zgodile. Vendar Marija ni izgubila svojega miru, ni se ob tem vznemirila. Vedela je, da se nahaja v naročju dobrega Očeta, ki ničesar na dopušča brez razloga. Poglejmo pa nadalje Marijo pod križem, ko je bila od nje zahtevana največja bolečina. Ne obstaja namreč bolečina, večja od te, da mati gleda umirajočega sina. In to je tista bolečina, ki jo je Marija tako čutila v sebi in jo je tudi doživljala. Tudi v tistem trenutku je »žalostna Mati« stala pod križem. Ampak to, da stoji pod križem, ne pomeni to, da je stala na nekem določenem mestu, pomeni, da je stala trdna v veri. Tudi v tistem trenutku ni izgubila vere. Tudi v tisti najstrašnejši bolečini. Zelo malo je potrebno, da podvomimo v Boga. Že majhen križ, ki nam ga Bog naloži, pa se že sprašujemo, zakaj moramo nositi ta križ. Marija ne reče, zakaj. Na nek način pa govori: Oče, če je taka tvoja volja za odrešenje sveta, ti darujem svojega sina in darujem samo sebe skupaj s Sinom tebi, Oče, za odrešenje vseh ljudi. Tudi za naše lastno odrešenje. To je storila Marija pod križem. Jezus nas je odrešil, ona pa je v polnosti sodelovala pri tem dejanju, ne glede na tisto neznosno bolečino, ki jo je morala pretrpeti.  Torej prosimo za vero. Ponavljam, da nam pod križem rado spodrsne. Seveda pa je tudi res, da je vera brez dejanj sama v sebi mrtva. Če nam Marija podari vero, nam podari tudi ljubezen, podari nam tudi bratsko ljubezen in ljubezen do Boga.

3. dar

In med mnogimi deli ljubezni, ki jih lahko storimo, si zapomnimo, da je najbolj vzvišeno od vseh, odpuščanje, ki smo ga zmožni iz ljubezni do Boga. Tudi Marija pod križem ni obsojala tiste, ki so križali Jezusa, ampak je, tako kot že Jezus, tudi njim odpustila. Tudi mi bi se morali naučiti odpuščati. To ne pomeni pozabiti. Pomeni naložiti nase  tudi to trpljenje in potem vse darovati Bogu, tudi za to osebo, ki nam je storila zlo. Kajti Jezus je bil tisti, ki je nase naložil vse naše grehe in se je žrtvoval, da bi odrešil nas. Naučiti bi se morali te umetnosti, umetnosti odpuščanja.

Kakšno Veliko noč si pripravljamo in kakšno Veliko noč  bom o praznovali, bratje in sestre, če se ne bomo potrudili, da najprej odpustimo? Čemu služi ves ta postni čas, če se ne spreobrnemo k ljubezni? In slišali smo tudi že v prvem berilu: »Želim ljubezni in ne žrtev«. Kot da bi nam Bog želel tudi danes povedati, da nič ne pomagajo tvoje sv. maše, če ne boš odpustil in ne boš ljubil svojega sovražnika. Nič mi ne pomenijo vse tvoje molitve, če ne odpustiš svojemu bratu. Prav je, da smo pri sv. maši in se hranimo iz evharistije, potem pa je življenje tisto, kjer bi morali ljubezen živeti in se zares pripravljati na Veliko noč.

Torej ta dar ljubezni, ki sloni na odpuščanju in postane čistost in uboštvo. V tem smislu se iz srca odrečemo materialnim dobrinam in tako postanemo bolj ponotranjeni. Ker živim samo božjo besedo in mi ni potrebna druga beseda, ki postane tudi ljubezen oz. delo ljubezni do bližnjega, ki je v potrebi.

Vse te darove dobimo naenkrat, če sprejmemo dar molitve. Brez daru molitve na moremo zgraditi ničesar. Katera pa je tista molitev, ki je najlepša, seveda po mašni daritvi in po češččenju evharistije – adoraciji? To je sv. rožni venec. Že 150 let Marija prosi svoje otroke za vsakdanjo molitev rožnega venca. Zakaj Marija ljubi rožni venec? Ker je to preprosta molitev, ki moli kot  otrok. Kaj pa dela otrok vse od jutra pa do večera? Vsak čas kliče mamo. Mama sem, mama tja, mama kruh, mama piti. Velikokrat na dan pokliče mamo. Kaj pa je drugega rožni venec? Zdrava Marija, zdrava Marija …… Pomeni, stokrat na dan klicati našo mamo. To je razlog, zakaj Marija ljubi rožni venec in prosi, da ga molimo z ljubeznijo in tudi da najdemo čas za to molitev. Ker je ta molitev močna in nam mnogo da. Sestra Lucija, vidkinja iz Fatime, ki je umrla pred osmimi leti, je zapisala v svojih spominih: »Ne obstaja osebna težava, ali težava v narodu, oz. mednarodna težava, ki se ne bi mogla rešiti z molitvijo rožnega venca«. Kajti Bog Oče je tej molitvi v tem stoletju dal veliko moč. Zato Marija želi, da bi molili to molitev stari in mladi, sami zase, v družini, v skupini. Molitev nam da veliko več kot televizija in internet in vse druge stvari.

Če zares sprejmemo vse te darove, bomo na ta način končno dopustili, da Marija vstopi v naša srca, da vstopi v naš dom. In ko Marija vstopi v dom našega srca, takrat Sv. Duh, ko v nas vidi Marijino prisotnost, ki je njegova zaročenka, v izobilju vstopi v nas. In v tem srečanju med Marijo in Sv. Duhom znotraj nas se ponovi veliki čudež. Kateri je ta veliki čudež srečanja med Marijo in Sv. Duhom? To je Jezus. Jezus je bil v Mariji spočet po delovanju Sv. Duha. Skrivnost posvetitve ni Marija ampak Jezus po Mariji. Marija vstopi v tvoje srce, kjer jo sreča Sv. Duh in v tebi se rodi in se razvija Jezus. Tako boš prišel do tega, da boš lahko s sv. Pavlom rekel: »Nisem več jaz, ki živim, ampak je Kristus, ki živi v meni«. To je tista poklicanost vsakega kristjana, vsakega pravega resničnega kristjana. »Ne jaz,  ampak Kristus živi v meni.« Tudi zaradi tega je nekega dne Marija Kraljica ljubezni rekla: » V srcih tistih, ki me bodo sprejeli, znam pripraviti intimen živ tabernakelj, kjer bo moj Jezus živel in bo ljubljen! Ko bo vsakdo izmed vas dojel pravi, resnični smisel mojega klica, takrat moja prisotnost za vas ne bo več najbolj potrebna. Najvišnje dobro bo takrat v vas.« Kaj je Najvišnje dobro? Jezus, ki je pot resnica in življenje. Edini odrešenik sveta. Zaupajmo se torej Mariji, posvetimo se njenemu Brezmadežnemu srcu in Jezus, ki je odrešenje, se bo v nas »zgodil«.

V posnemanju Marijinih kreposti - PONIŽNOSTI, VERE in LJUBEZNI - želim biti orodje, da se bo tudi po meni Jezus lahko približal drugim. Naj bo moje življenje v večjo Božjo slavo.

 

4. dan priprave na posvetitev Mariji

Marija nas vodi k Jezusu

Dober dan. Približno en mesec je, kar smo začeli našo pot za posvetitev Mariji. Prejšnjikrat smo spoznali temelje posvetitve, kaj sama posvetitev je. Zakaj Marija vztraja, da bi se njej vsi posvetili? Videli pa smo tudi, kaj pomeni, biti Mariji posvečen. Ob izročitvi želimo postati njena orodja in podarimo ji svojo razpoložljivost, da bi na ta način postali tudi orodje za odrešenje bližnjega, za brate in sestre. Včeraj, 3. dan priprave smo spoznavali Marijine kreposti. Povedali smo, da dušo, ki je Mariji res na voljo, ona izpolni s svojimi krepostmi in stori, da se v moji duši rodi Jezus. Kajti Marijina naloga je, da pomaga, da se v našem srcu rodi Jezus in bi tudi mi postali drugi Kristus. S tem razlogom, če je duša res marijanska, če je res predana, postane tudi zaljubljena v evharistijo. Če te torej Marija zares vodi proti Jezusu, je jasno, da te Marija vodi tudi  k evharistiji. Kajti v evharistiji je Jezus resnično stvarno prisoten in je prisoten v svojem bistvu, s svojim telesom, krvjo, dušo in s svojo božanskostjo. V evharistiji je isti Jezus, naše vstajenje,  naša Velika noč. Gre za njegovo resnično prisotnost. Evharistija ni samo simbol. Pomeni, da če imamo radi Marijo, da smo tudi zaljubljeni v Jezusovo stvarno prisotnost v Evharistiji.

 

Ali je Jezus res prisoten v Evharistiji? Če ne verujemo Jezusovim besedam, ko nam govori, to je moje telo, to je moja kri, če ne verjamemo tudi 2000 letni zgodovini in poučevanju Cerkve, ki je vedno poudarjala resnično Jezusovo prisotnost, bi vam dokaz resničnosti Jezusove navzočnosti želel povedati o dogodku, ki se je zgodil v mali cerkvici sv. Martina pri Schiu. To je kraj, kjer so se začela prikazovanja Kraljice Ljubezni Renatu Baronu. V tisti cerkvici se nahaja originalni kip Marije, podobe kot je tu pred oltarjem. Lahko vidite, da ima Marija v naročju dete Jezusa. Spomnil bi vas, da je v prvih 8 mesecih prikazovanj  Renato med prikazovanjem vedno videl Marijo, ki je v kipu oživela. Jezušček v njenem naročju pa vedno ostajal kip tudi med prikazovanjem. Pomembno je tudi pripomniti, da takrat v tej cerkvici ni bilo tabernaklja. Ko pa se je novica o prikazovanjih razširila in so ljudje začeli množično prihajati, je Renato prosil tedanjega krajevnega škofa , če jim odobri, da bi tudi v tej cerkvici lahko imeli Najsvetejše. Škof je tej prošnji ugodil in naslednji dan, ko so postavili tabernakelj z Najsvetejšim, se je prikazala Marija, in takrat je oživel tudi Jezus v njenem naročju. Čez nekaj časa se je škof zamenjal. Njegov naslednik je bil zelo zadržan glede verodostojnosti prikazovanj v cerkvici sv. Martina. Ta škof jim je odvzel možnost, da imajo Najsvetejše v cerkvici. Od tistega dne naprej je ponovno v času prikazovanja Jezus v Marijinem naročju ostajal samo kip, čeprav je Marija govorila z Renatom.

In potem je Renato prišel v cerkvico ponovno molit. Med tisto molitvijo se je prikazala tudi Marija. Vsi, ki so bili prisotni, so videli, da se je Renato med prikazovanjem neprestano obračal proti oltarju. Ko je bilo prikazovanja konec, so prisotni spraševali, kaj se je dogajalo. Zakaj si se neprestano obračal k oltarju?  Renato, ki se ga je vse zelo dotaknilo, je rekel: »Tega večera sta se zgodili dve stvari, ki ju ne razumem.

Prvič, mali Jezus v Marijinem naročju se je premikal, ampak Najsvetejšega ni več. Drugič, Marija je med prikazovanjem za razliko, ko je navadno gledala mene, tokrat gledala proti oltarju«. Med ljudmi pa je bil neki duhovnik, ki je vstal in rekel: »Jaz ti bom sedaj razjasnil to skrivnost. Pred tem, ko si ti vstopil v cerkev, sem za sveči na oltarju postavil posvečeno hostijo.« Ta duhovnik je imel pri sebi posvečeno hostijo, ki mu je ostala, ker naj bi obhajal bolnika na domu, pa do tega ni prišlo. In namesto, da bi jo imel pri sebi v suknjiču, jo je položil za sveči na oltarju. Renato, ki je vstopil kasneje, o tem ni nič vedel. Marija pa je z svojim obnašanjem razkrila skrivnost. Mali Jezus je bil živ in Marija je gledala proti oltarju.

Iz tega se lahko naučimo tri zelo pomembne stvari:

  1. Gre za potrditev, da je Jezus res stvarno prisoten v Evharistiji. Jezušček je bil živ in se je premikal v naročju Marije ali pa se ni premikal, odvisno od tega ali je bilo Najsvetejše v cerkvi ali pa ne.
  2. Marija gleda proti oltarju oziroma proti Jezusu in tudi nas uči, da bi tudi mi počeli tako. Marija nas ne zadržuje zase. Vedno nam govori, naj gledamo Jezusa, on je Odrešenik. Marija nas vodi k Njemu, ki je prisoten v zakramentih, še posebej v Najsvetejšem oltarnem zakramentu.
  3. Brez Evharistije smo tudi mi samo bolj ali manj lepi kipi, kajti Jezus pravi, da »kdor ne je od mojega mesa in ne pije moje krvi, ne bo deležen večnega življenja«. Seveda je potrebno, da jemo njegovo telo in pijemo njegovo kri v božji milosti.

Ni se pa Marija omejila samo na to, da bi nas ponovno spomnila na Jezusovo resnično prisotnost v Najsvetejšem zakramentu. Želi nas naučiti, da tudi mi postanemo prave evharistične duše in kdor je zares marijanska duša, postane tudi evharistična duša. Marija je že evharistična žena. Kaj bi lahko pomenilo, da je neka duša evharistična? Pomeni, da so to ljudje, ki Evharistijo zares živijo, ne samo tako, da obhajilo prejmejo in se potem s tem vse konča, ampak da to obhajilo, ki ga prejmejo, znajo nato tudi živeti vsak dan. Kaj torej pomeni postati evharistična duša? Zapomnimo si dobro eno stvar. Kadar sprejmemo sv. Obhajilo, se v nas zgodi ravno nasprotno od tega, kadar jemo običajno hrano. Kadar jemo juho, meso ali čokolado, kaj se dogaja v meni? Zgodi se to, da moje telo sprejme vse snovi, ki mu pomagajo za življenje. Kadar pa prejmem sv. Obhajilo, se zgodi nasprotno. Ni moje telo tisto, ki sprejme Jezusa vase, ampak je Jezus tisti, ki absorbira mene v sebe in me naredi njemu vedno bolj podobnega. To je tudi tista resničnost, ki bi jo tudi morali živeti. Samo malo še manjka, da bomo Jezusa sprejeli in Jezus nas použije vase in nas naredi vedno bolj njemu podobne. Na ta način prelije v nas vsa svoja čustva in ta so dveh vrst:

  1. storiti v vse v večjo Božjo slavo in
  2. storiti vse za odrešenje duš.

Kaj bi to lahko pomenilo v mojem življenju? V marijanskem in evharističnem življenju bom vedno bolj občutil sam pri sebi željo, da bi vse kar počnem, delal v večjo božjo slavo in pa za odrešenje sveta. Na kakšen način to lahko storim? Na ta način, da darujem svoje življenje, kot je to storila Marija pod križem. Vsak dan želim darovati svoje molitve, svoje delo, svoje veselje, svoje trpljenje. Vsak dan vse to darujem Gospodu in to zedinjen z žrtvijo, ki jo Jezus vsak dan daruje na oltarju. Na ta način iz svojega življenja naredim daritev. Marija in Evharistija nas učita, da življenja ne smemo živeti samo zase, ampak naj bi to življenje bilo darovano svetu in bližnjemu. Tudi trpljenja naj bodo darovana.
Gotovo je, da ni nikomur prijetno, kadar trpi, ampak trpeti zaman, je pa še huje. Če že trpimo, če smo že deležni trpljenja, vsaj darujmo ga. Marija in Jezus nas poučujeta, da ima tudi trpljenje svojo vrednost. Marija pravi, da je darovano trpljenje moč za odrešenje grešnikov. To je prva razsežnost marijanske in evharistične duše - darovanje samega sebe za odrešenje duš. Druga posledica evharistične duše pa izvira iz prve. Če prejmem Jezusa in če me on použije vase, kakšna bi lahko bila posledica?  Da postajamo vedno bolj podobni drug drugemu tudi med seboj, da vedno postajamo eno samo telo. Evharistija sestavlja oz. tvori Cerkev, torej mora rasti tudi  občestvo, ki prejema sv. Obhajilo vsako nedeljo. Ne moremo potem še naprej živeti na nek induvidua-lističen način, kot da se vsakdo zanima le še za samega sebe. Skupnost mora naprej rasti skupaj in naj postane občestvo. Mora postati velika dvorana zadnje večerje. Prav to je tisto, kar Marija želi, da se zgodi v vsakem občestvu. Da bi postali kot dvorana zadnje večerje v Jeruzalemu, kjer so bili učenci in apostoli zbrani skupaj z Marijo, Jezusovo materjo v pričakovanju binkošti - v pričakovanju obilnega izliva sv. Duha.

Danes pa Marija pri svojih prikazovanjih oznanja  na nek način konec nekega sveta,  ki ne živi po božjih zapovedih in ki se bo zrušil pod težo lastnih grehov. Ni pa to konec sveta. Nasprotno, Marija nam oznanja nove binkošti. Oznanja nam zmagoslavje njenega Brezmadežnega srca. Oznanja nam to, da se bo Jezus ponovno vrnil v srca ljudi. Zato je zelo pomembno, da občestva ob pomoči Jezusa in Marije vedno bolj postajajo eno telo in ena sama duša. In če celotna skupnost sama ne zmore tega storiti, je dobro, če bi to zmogla storiti vsaj ena skupina, ki bi se sestajala k molitvi pred tabernakljem oz pred izpostavljenim Najsvetejšim, da bi skupaj klicali te nove binkošti.

Marija nam torej oznanja lepe in velike stvari. Potrebuje pa našo pomoč. Jaz sem trdno prepričan, da vsi med nami želimo boljši svet od tega, ki ga danes živimo. Če že ne za nas same, pa za najmlajše, ki so med nami. Lahko se zgodi, da bomo skupaj z Marijo tudi mi postali neka dvorana zadnje večerje, ki kliče nove binkošti, nov prihod sv. Duha. Marija ni taka, da bi dajala svoje obljube, kot jih dajejo politiki, ne daje obljub, ki ostanejo zgolj pri besedah. Ona je namreč žena, ki vse, kar obljubi, tudi izpolni. Veliko pa je odvisno od vsakega izmed nas. Postanimo torej tudi mi marijanske in evharistične duše in bomo skupaj videli, kar je mnogo lepše, kar je novo. Priče bomo novemu svetu miru in pravičnosti, kot ga človeštvo še nikdar ni poznalo.

 

 

5. dan srečanja za posvetitev Mariji

Hvaljen Jezus Kristus. Ponovno smo tukaj ob koncu tedna, da bi zaključili našo pot posvetitve Mariji, ki jo bo ta župnija opravila jutri,.To je velik dar milosti, saj kadar storimo tisto, kar je prosila  Marija, Ona ne pozabi, in je vedno pripravljena, da nam  podeli duhovne in materialne milosti, ki jih potrebujemo.  V preteklih tednih smo videli, kaj je posvetitev, kaj pomeni biti posvečen Mariji, videli smo Marijine kreposti, ki naj bi jih mi posnemali, v to smo poklicani, da bi se Jezus lahko rodil v nas. V nedeljo pa smo spoznali še evharistično razsežnost naše  posvetitve. Marijanske duše morajo biti tudi evharistične duše. Pomeni duše, ki živijo to razsežnost  in ta globok pomen evharistije. Svoje življenje naredijo za daritev Bogu. Svoje življenje živijo tako, da postane  občestvo z Bogom, s svojimi brati in sestrami. Sedaj smo dobili novega papeža Frančiška. In prva stvar, ki jo je storil, je šel k Mariji Snežni, molit pred podobo Marije, ji položil  šopek in svoj pontifikat izročil njej.

Mesto Rim je ena sama cerkev. Tudi mi, ki smo s papežem v edinosti, se tudi mi v tisti meri, v kolikor se bomo njej izročili, prosimo za milost, ki je največja od vseh, da bi vedno izvrševali tisto, kar od nas pričakuje Jezus. Bilo je prav takrat v Kani : »Storite tisto, kar vam On poreče.«
Vidimo, da je tudi Marija dala svojim otrokom lepe obljube, veliko obljub. Danes bi želeli nekatere prebrati, tako nam bo te obljube dano spoznati, kako in koliko nas ima rada. Pa tudi, kako ji je zares mar, da bi tudi mi postali njeni resnični otroci. »Vsem meni posvečenim obljubljam svojo materinsko zaščito.« Tista med vami, ki je tudi sama mati, zelo dobro razume smisel obljube, kajti ta materinski duh je duh varstva in zaščite. Vedno pravim, da prava mati vedno spi z enim očesom odprtim. Še posebej takrat, ko otroci v določeni starosti začnejo zvečer hoditi ven. Vedno je zaskrbljena, ali bo otrok prišel nazaj oz. bo  ob določenem času nazaj. Zadnja misel, ko mati zapusti svet, je posvečena njenim otrokom. Sprašuje se, ali sem storila dovolj ali bi lahko storila še kaj več. To je lepota materinstva, lepota biti mati. In Marija, ki je Mati vseh mater, ima tudi ta občutek varstva in zaščite do vseh nas. Varuje nas vseh nevarnosti, ne samo nevarnosti materialne narave. Varuje pa nas tudi pred nevarnostmi, ki so za nas še hujše. Katere pa so najhujše nevarnosti?  Tiste, ki nas lahko pripeljejo,  da pogubimo lastno dušo, da zapademo v smrtni greh. Senca ateizma, nevarnost, da izgubimo vero, s tem je povezana materinska zaščita do nas.

 

Evangelij nam pravi: »Kaj koristi človeku, če pridobi celoten svet, a pri tem izgubi svojo dušo«. In kakšna mati bi bila, če bi nam pomagala, da zadenemo dobitek na loteriji, s tem pa izgubimo svojo dušo.   Bodimo torej pod Marijin varstvom, njenim materinskim plaščem.  Prizadevajmo si, da bi bili tako kot Dete Jezus, otroci v njenem naročju. Poglejte, kako s svojo levo roko počiva na njeni rami. Z veliko mirnostjo in veseljem. Tudi mi se v svojem lastnem življenju postavimo v tak položaj in  ne bo potrebno, da se česarkoli bojimo. Vedno bomo veseli in mirno živeli ne glede na težave v življenju, ker se bomo zavedali, da smo v naročju dobre Matere. Ta si želi samo naše dobro, naše največje dobro, da bomo na koncu življenja dosegli zveličanje naše lastne duše. V naslednji obljubi nam Marija govori:« Dopustili ste mi, da za ujetnike svojega Srca naredim mnoga vaša srca.« Dobro, ki mi ga darujete, je za rast usmiljenja za vse ljudi. Tudi to je zelo lepa obljuba. Marija na ta način definira posvetitev svojemu Brezmadežnemu Srcu kot dejanje ujetništva, ki ga sami prostovoljno opravimo v odnosu  do nje. Sami sebe naredimo za njene ujetnike. Blaženo ujetništvo! Pa naj cel svet postane ujetništvo, v zaporu, ki ima zlate rešetke. Izročimo svoja srca Mariji, kajti obljuba, ki jo Marija povezuje s tem, je zelo velika. »Dobro, ki ga mi s tem darujete, je za rast usmiljenja za vse ljudi. Današnji svet je še kako  potreben božjega usmiljenja. Koliko je samo naših bližnjih, naših sorodnikov, ki  so daleč od božje milosti in potrebujejo božjega  usmiljenja. In tedaj nam Marija govori:«Vi mi  vedno darujte, kar je dobro, to dobro bom uporabila, da bom vašim bratom in sestram izprosila usmiljenje. Dobro, ki mi ga darujete,  bom še prečistila in ga darovala Bogu.  Da bi na ta način dosegla in izprosila božje usmiljenje za vaše brate in sestre«. Ta obljuba nam torej govori o dveh zelo lepih stvareh:

 

  1. Ne zaustavimo se na tem, da vedno gledamo samo na zlo, ki ga delajo drugi, glejmo, da bomo mi delali dobro. Lažje je namreč soditi druge, kot razmišljati o svojih lastnih krščanskih dolžnostih. Lažje je razsojati, tisti tam je grešnik, kot gledati sebe in govoriti, Gospod spreobrni me. Ponavljam: bolj glejmo na to, da bomo sami storili kaj dobrega, kot pa da gledamo na tisto, kar so drugi storili zlega.
  2. Druga stvar pa je: naučimo se vedno darovati tisto dobro, ki ga storimo po Marijinih rokah. Vsak dan naj bo poln molitve, dela, ki je pošteno opravljeno, darovanja svojega trpljenja, darovanje tudi naših majhnih radosti. Celoten naš dan naj postane dar, kajti kot nam daje spoznavati Marija, nič ni izgubljeno od tega, kar storimo.

 

Nekega dne je Marija rekla v Schiu: »Niti ena sama solza iz vaših oči ne bo izgubljena, če bo to solza ljubezni«. Poglejte, to je tiso, kar je Mariji všeč, kar ima rada, tista ljubezen, s katero darujemo svoje življenje. Ljubezen, s katero opravljamo stvari. Tudi naše vsakdanje dolžnosti opravimo z ljubeznijo. To bo tisto, kar bo spreminjalo srca, naša in pa srca vseh drugih. Nikdar ne štejmo in ne bodimo preračunljivi, koliko dobrega smo storili. Storimo to in naj nam bo to dovolj.

 

Nekega dne je Marija povedla Renata v vice. Renato je imel več svojih izkušenj z vicami, ena pa je bila še posebna. Marija ga je povedla v vice in mu je dala trpeti trpljenja, ki jih duše tam trpijo. In to, kar je on povedal, je zelo zanimivo. Renato je rekel: V trenutku, ko sem se znašel tam, zakaj sem trpel, zaradi česa?

Ne zaradi tistih grehov mojega življenja, ki mi jih je Bog že odpustil, seveda, če bomo umrli v božji milosti, nam bo to odpuščeno. Ampak v vicah sem trpel, oz. v vicah se trpi zardi vsega dobrega, ki bi ga v življenju lahko storil še več, pa ga nisem storil, zaradi vse tiste ljubezni, ki bi jo v življenju imel še več, pa jo nisem imel. Zaradi vse slave, ki bi jo Bogu lahko še več izkazal v svetu, pa je nisem. In za vso bratsko ljubezen in dobra dela do bližnjega, ki bi jih v življenju lahko storil, pa jih nisem storil. In zakaj jih nisem storil? Zato, ker smo se ustavili pri svojih sodbah, predsodkih in pri svojem udobju. Bog je Ljubezen in tudi mi bomo sojeni zgolj po ljubezni.

 

Bog nas ne bo vprašal, koliko hiš smo zgradili, koliko avtomobilov smo zamenjali, ne bo nas vprašal, na koliko romanj smo šli. Eno samo stvar nas bo Bog vprašal: »Ali si me ljubil, ali me nisi ljubil. Ali si me ljubil v tem in tem bratu in sestri ali pa me nisi ljubil v tem in tem bratu oz. sestri«? Zatecimo se k Mariji, ki je Kraljica Ljubezni, da bi naše življenje postalo ljubezen in tisto dobro, ki ga darujemo, bo ona upora-bila za to, da bi tudi drugi bratje in sestre lahko spoznali Boga. Obljubljam vam, da bom v zadnjem trenutku vašega zemeljskega življenja vas sama sprejela in vas bom spremljala, dokler vas ne sprejme Oče. Marija nam govori, da bo v zadnji minuti našega zemeljskega obstoja, za katero ona dobro ve in ve tudi kdaj se zgodi, ona osebno prišla, da nas sprejme. In če bo ona sama prišla, da nas vzame osebno, sta nam zagotovljeni dve stvari:

  1. da bomo lahko vztrajali v božji milosti do konca in
  2. dejstvo, da nam hudič - skušnjavec ne bo mogel storiti nič. Kajti hudič beži kjerkoli začuti Marijin dih.

Novi papež je v vsakem govoru, ki ga je do sedaj imel, vedno omenil hudiča. To so preroški govori, preroške besede, saj danes le malokdo verjame, da hudič obstaja. Papež pa je že trikrat do sedaj poudaril, da moramo biti pozorni pred tem posvetnim videzom hudiča in njegovim neprestanim zapeljevanjem. Če pa bomo vedno zares ostali z Marijo, bo hudič pobegnil. Pomislite, ko eksorcisti rečejo, da hudič zbeži že ko začuti Marijin dih, ni potrebno, da jo vidi. Dovolj je že, da začuti njeno prisotnost in že pobegne. Če se torej tudi mi postavimo pod njeno zaščito, bomo lahko gotovi in prepričani, da nas bo ona pospremila k Bogu Očetu.

 

Renato se je samo nekaj ur pred svojo smrtjo  zagledal v neko določeno točko v sobi in govoril: »Ja mama, sedaj mama, počakaj me mama, pridem mama, hvala mama«. Ta pogovor je imel v svojih zadnjih urah z Marijo. Klical jo je mama. Ona je bila tam, pripravljena, da sprejme njegovo dušo. Vsem vam zares želim, da bi v tej posvetitvi, ki jo bomo opravili jutri, in tudi po posvetitvi , bili Mariji vedno bolj predani. Da bi jo vedno bolj sprejemali v dom svojega srca. Ona nas želi spremljati na naši poti, da bi bili tudi mi pričevalci v življenju. Želi nas zaščititi pred vsemi nevarnostmi brezboštva, predvsem pa želi, ko pride naš trenutek, nas sprejeti in pospremiti k Očetu.

Ali lahko pričakujemo še česa več od Marije?

Ali lahko sploh še za kaj več lahko prosimo?

Nič več in lahko se ji samo zahvaljujemo, da je ona Kraljica Ljubezni.

Hvaljen  Jezus Kristus

 

PRIJAVNICA ZA POSVETITEV

V LETU VERE se bom udeležil osebne posvetitve   Jezusu po Mariji v  Grosupljem, 17.  marca 2013

Osebno posvetitev sem prvič opravil-a  leta___________________

Ime in priimek :______________________________


Datum rojstva:_______________________________

 

     Naslov:______________________________________
 

_________________________Če se posvetite kot družina: _________________________________

Družina: priimek:____________________


Oče:     ime:_________ Datum rojstva:_____________________

Mama: ime:_________ Datum rojstva:_____________________

Ime  otroka_______________Datum rojstva:______________________

 

Ime  otroka_______________Datum rojstva:______________________

       Ime  otroka_______________Datum rojstva:_____________________

       Ime  otroka_______________Datum rojstva:_____________________

 


       V soboto, 20. aprila 2013, bomo poromali v SCHIO k Mariji - Kraljici ljubezni in še tam potrdili našo izročitev.

       Ali se boste lahko udeležili tega romanja? :     DA         NE   

 

-------------------------------------------------------------------------------------------------------

 

POSVETITEV MARIJINEMU BREZMADEŽNEMU SRCU

Objavljeno v 25. Avgust 2013 , Nevenka

PAPEŽ FRANČIŠEK BO POSVETIL SVET MARIJINEMU BREZMADEŽNEMU SRCU 13.10.2013.

ŠKOF IZ LEIRIE (FATIMA) JE POVEDAL, DA BO KIP FATIMSKE MATERE BOŽJE, KI SE ČASTI V SVETIŠČU V FATIMI V KAPELI PRIKAZOVANJ,  PRENEŠEN V RIM, VATIKAN, KJER BO PAPEŽ FRANČIŠEK SVET POSVETIL MARIJINEMU BREZMADEŽNEMU SRCU, V IZPOLNITEV OBLJUBE BOŽJi MATERi DNE 13. OKTOBRA 1917.

TO DEJANJE POSVETITVE  IMA VELIK POMEN ZA SVET V TEM LETU VERE IN BO DALO NOV ELAN PRI EVANGELIZACIJI VSEM MARIJANSKIM GIBANJEM.    Z VELIKIM UPANJEM ZREMO V PRIHODNOST, KI JE V MARIJINIH ROKAH IN KER ONA NIČESAR NE ZADRŽI ZASE BO IZROČILA VSE V LJUBEZEN SVETE TROJICE IN SRCE NJENEGA ŽENINA SVETEGA JOŽEFA.

PRIPRAVA NA POSVETITEV SVETA MARIJINEMU BREZMADEŽNEMU SRCU  PAPEŽA FRANČIŠKA
-   nedelja, 13. oktober 2013 – trg sv. Petra v Rimu -
3 -  dnevnica  - 1. dan  - NEVERJETNA MOČ posvetitve
Uvodna misel:
Čas Leona XIII je bil v marsičem podoben sedanjemu. Svet se je znašel v težkih socialnih razmerah, politika je izgubljala verodostojnost. V  stoletjih pred njim se je širila in poglabljala pobožnost do svetega Jožefa, ki ga je njegov predhodnik Pij IX razglasil za zavetnika Katoliške Cerkve. Tudi danes se ponovno širi češčenje sv. Jožefa. Prav tako je Sveti Duh papežu Leonu XIII kot drugim razodeval bližnjo prihodnost sveta in Cerkve, ki se je najbolj potrdila prav v fatimskih dogodkih. Tudi danes so privatna razodetja po Mariji bolj kot kdajkoli v zgodovini Cerkve prisotna. Leta 1916 fatimski pastirčki dobijo po angelu Portugalske prvo katehezo in priprave na videnja v letu 1917. V tem letu jim Marija razodene, da Bog želi, da bi častili Marijino Brezmadežno Srce. Želela je, da sveti oče ves svet posveti njenemu Brezmadežnemu Srcu. S tem se bo svet ubranil rdeče zmote, ki je bila na pohodu. Škof Rožman je to storil leta 1943. Večja pobožnost v Fatimskemu duhu je bila v Sloveniji tudi po škofu Vovku, ki se je zaradi pomanjkanja novi duhovniški poklicev odločil, da se bodo obhajale prve sobote za nove duhovne poklice. Ljubljansko bogoslovje se je dodobra napolnilo. Tudi lani smo obhajali 5. Vovkovih shodov – Poletno akcijo za nove duhovne poklice ter svetost poklicanih na prve sobote v mesecu. Beležimo večji porast kandidatov v ljubljanskem bogoslovju. V dveh letih je vstopila polovica števila bogoslovcev glede na vse prisotne v bogoslovju v letu 2011. Prva posvetitev sveta Marijinemu Srcu je opravil Janez Pavel II. Sledila so neverjetni dogodki od katerih predvsem čudita miren razpad Sovjetske zveze in padec berlinskega zidu. Neverjetna je duhovna moč posvetitve Mariji. A pričakujemo še več, bližnjo in popolno zmago njenega Brezmadežnega Srca.
UVODNA MOLITEV:
Gospod Jezus Kristus tudi Cerkev na Slovenskem ter vse naše družine in skupnosti se želimo vključiti v pripravo in posvetitev sveta Brezmadežnemu Srcu tvoje matere, ki jo bo na fatimski dan v Rimu izvršil sv. oče papež Frančišek. Podari nam Marijinega duha, da se bomo znali odpreti Besedi in jo izvrševati ter prinašati mnogo kateri sad osebne in narodove posvetitve Tvojemu in Marijinemu presvetemu Srcu.
IZ SVETEGA PISMA:
»Poslušaj me, Jakob, Izrael, ki sem te poklical! Jaz sem tisti, jaz sem prvi in jaz sem poslednji. Moja roka je utemeljila zemljo in moja desna je razpela nebo, jaz ju kličem, da stojita skupaj «(Iz 48, 12-13).
 IZ LAVRETANSKIH LITANIJ:
Mati Brezmadežna…prosi za nas!
Mati nedolžna ….
Mati deviška…
Mati ljubezniva…
Mati čudovita…prosi za nas!
DUHOVNA SPODBUDA:
Povabim k pripravi v domači družini z molitvijo rožnega venca. V nedeljo na posvetitveni dan povabim prav tako tudi v župniji, da skupaj pri sv. maši preberemo molitev posvetitve Marijinemu Brezmadežnemu Srcu.
IZ MARIJINIH SPOROČIL SLOVENIJI IN SVETU (Kurešček):
»…Evangeliju zvesti ste moje veselje. Varujte se lažnih prerokov in oznanjevalcev nebožjih evangelijev. Zaščitite te se pred vplivi tujih verstev, saj poznate Pot, Resnico in Življenje. … «( 28.09.1997).
ZAKLJUČNA MOLITEV:
Marija Kraljica Slovencev hvala ker si nas sprejela v svoje Brezmadežno Srce. Pridružujemo se posvetitvi papeža Frančiška na trgu sv. Petra v Rimu. Obnavljamo V LETU VERE našo zavezo in nepretrgano vez s svetim očetom in rimo – katoliško Cerkev. Marija sprejmi nas ponovno v svoje Srce, nas in vse naše verske in narodne voditelje, vse naše može in žene, družine in otroke ter vse kar imamo in premoremo v naših dušah in na vseh slovenskih tleh. Bodi naša Mati in naj naša izročitev in posvetitev Tvojemu Brezmadežnemu Srcu prinese obilen blagoslov na ves slovenski narod, predvsem pa odpuščanja, sprave in miru ter vsesplošnega kulturnega, verskega, družbenega in gospodarskega preporoda. Amen.
Vsi rimski in slovenski svetniki in svetnice, mučenci in mučenke … prosite za nas! 
Ta vnos je bil objavljen v SPOROČILA DUHOVNIKOM. Zaznamek za trajno povezavo.

 




Romanje v SCHIO

ROMANJE V SCHIO    -     OB POSVETITVI ŽUPNIJE KRALJICI LJUBEZNI Sobota, 20. april 2013 Dejanje izročitve Bogu po Mariji, ki smo ga pričeli s pripravami...

Arhiv

MARIJA - KRALJICA LJUBEZNI Posvetitev Mariji - Kraljici Ljubezni Ob 70-letnici posvetitve Mariji (Rakovnik, 30. maj 1943), ob 50-letnici naše župnije (1964 – 2014), ob 5-letnici zadn...

Nagovor po evangeliju

Nagovor po evangeliju: 17. 3. 2013...

Nagovor pred posvetitvijo

Nagovor pred posvetitvijo, 17.3.2013  ...

Posvetitev Mariji - 5.dan

5. dan srečanja za posvetitev Mariji Hvaljen Jezus Kristus. Ponovno smo tukaj ob koncu tedna, da bi zaključili našo pot posvetitve Mariji, ki jo bo ta župnija opravila jutri,.To je velik d...

Posvetitev Mariji - 4. dan

          4. dan priprave na posvetitev Mariji Marija nas vodi k Jezusu Dober dan. Približno en mesec je, kar smo začeli našo pot za posvetite...

Posvetitev Mariji -3. dan

3. dan priprave na posvetitev Mariji   Kaj stori Marija tistemu, ki se ji izroči (posveti)? Dober večer vsem! Ponovno smo skupaj! Srečali smo se že pred mesecem dni in smo začeli pot p...

Posvetitev Mariji - 1. dan

1. srečanje, sobota, 9 .2. 2013   - zapis po zvočnem posnetku Hvaljen Jezus Kristus! Slišali ste, da mi je ime Mirco (Agerde). Prihajam iz SCHIA, to je provinca Vicenza, Italija...

Posvetitev Mariji - 2. dan

2. srečanje (nedelja, 10.2.2013) Dober dan. Prihajam iz Italije. Najprej bi se rad zahvalil vašemu g. župniku, da me je povabil, naj govorim o posvetitvi brezmadežnemu Srcu Device Marije...

Print Friendly and PDF