Preskoči na vsebino


Naš župnijski zavetnik

29. september: sveti nadangel Mihael

 

Sveti nadangel Mihael je v Stari zavezi večkrat omenjen. Mihael naj bi bil tisti angel, ki je z gorečim mečem v roki izgnal Adama in Evo iz raja, in potem tudi z mečem branil, da se ne bi vrnila k drevesu življenja (1Mojz 3, 23-24). On je tudi pokazal rešilni vrelec vode pregnani dekli Agari, ki jo je ljubosumna Abrahamova žena Sara skupaj s sinom Izmaelom pregnala v puščavo (1Mojz 16, 7-12).

 

Mihael naj bi bil tudi tisti angel, ki je obiskal Abrahama (1Mojz 18, 1-16), ki je zadržal roko Abrahamu, ko je hotel žrtvovati Izaka (1 Mojz 22, 11-18) in ki se je boril z Jakobom pri prehodu čez potok Jabok (1Mojz 32, 24-29). Mihael naj bi bil tudi tisti, ki je razdelil Rdeče morje v rešitev Izraelcev in je vodil Izraelce v obljubljeno deželo. Mihael naj bi bil tudi tisti angel, ki je stopil v gorečo peč in iz nje rešil tri mladeniče (Dan 3, 25-26). On je tudi stal ob strani Danijelu pri njegovem boju zoper Perzijce.

Za konec časov je obljubljeno: »Tisti čas nastopi Mihael, veliki knez, ki je postavljen nad sinove tvojega ljudstva. To bo čas stiske, kakršne še ni bilo, odkar so narodi, do tega časa. V tistem času bo rešeno tvoje ljudstvo; vsak, ki se najde zapisan v knjigi. Mnogi izmed teh, ki spijo v prahu zemlje, se bodo prebudili; nekateri za večno življenje, drugi pa za sramoto in večno gnusobo."

 

 

 

Sveti Mihael ali Nadangel Mihael je nadangel, ki ga Sveto pismo omenja v Razodetju (Raz 12,7-10): "Nato se je v nebesih razvnela vojna: Mihael in njegovi angeli so se bojevali proti zmaju. Tudi zmaj se je bojeval in njegovi angeli. Toda ni zmagal, tako da v nebesih ni bilo več prostora zanje. Veliki zmaj, stara kača, ki se imenuje Hudič in Satan in ki zapeljuje vesoljni svet, je bil vržen na zemljo, z njim vred pa so bili vrženi tudi njegovi angeli."

 

 

 

Nadangel Mihael je prav zaradi te svoje vloge, ki jo opisuje Sveto pismo zavetnik katoliške cerkve zoper kneza teme in malikovalstvo. Zato so mu kot bojevniku zoper poganstvo za časa pokristjanjevanja posvečali cerkve, postavljene na razvalinah ali v bližini poganskih svetišč.

 

 

 

Mihael je tudi spremljal duše rajnih na oni svet, zato so mu bile v srednjem veku posvečene številne pokopališke kapele. Po ljudskem verovanju bo nadangel Mihael ob poslednji sodbi tehtal duše, zato ga navadno upodabljajo kot viteza, ki stoji ob premaganem Satanu z mečem v eni in tehtnico v drugi roki.

Velikega nadangela enako živo spoštuje tako zahodna kot tudi vzhodna krščanska cerkev. Tudi islam ga slavi kot enega od svojih štirih nadangelov. 

 

 

 

Češčenje svetega nadangela Mihaela se je v 5. stoletju po vsej Evropi močno razmahnilo po zaslugi zanimive legende.

 

Leta 493 je papež Gelazij posvetil 29. september svetemu nadangelu Mihaelu, kar je šele v 9. stoletju postala običajna navada. Po legendi naj bi se namreč nadangel Mihael leta 490 prvič prikazal pred neko votlino v Garganskih gorah pri Sipontu v južni Italiji in pri tem sproročil, "Ta votlina mi je sveta, izbral sem si jo, da bom tukaj vaš zaščitnik.

 

Tam kjer se skala odpre, bodo ljudem grehi odpuščeni."  Drugič se je "Vodnik nebeške vojske" prikazal leta 492 škofu v Sipontu in mu obljubil pomoč, če ga bo prosil pomoči. V noči na 29. september se je sveti Mihael prikazal tretjič in sporočil, da je on sam tisto votlino, v kateri se je prvič prikazal, pravkar posvetil v baziliko. Dejansko se je našel čez vhod v votlino pogrnjen rdeči oltarni prt.

 

 

 

Od takrat naprej velja Monte Sant' Angelo (Gora svetega angela) v Garganskih gorah pri Sipontu v pokrajini Apuliji za glavno svetišče svetega Mihaela, od koder se je njegovo češčenje razširilo po vsej Evropi. Bazilika zgrajena nad to votlino je bilo pomembna točka za romarje in križarje, ki so iz severne Italije potovali v Sveto deželo.

 

 

 

 

 

 

 

Še drugo, zelo poznano svetišče svetega Mihaela je mavzolej cesarja Hadrijana v Rimu, ki je od papeža Gregorja Velikega naprej (590 - 604) imenovan Angelski grad, potem ko se je Knez angelov z mečem v roki prikazal nad mavzolejem, da bi mesto Rim obvaroval pred kugo.

 




Print Friendly and PDF