Preskoči na vsebino


Vnesite vaš naslov

Predstavitev restavratorskega postopka in prizorov na freskah v Spodnji Slivnici

V soboto, 9. novembra, je v uri v podružnični cerkvi sv. Petra in Pavla na Spodnji Slivnici v župniji Grosuplje potekala predstavitev in za tem med sveto mašo blagoslov obnovljenih fresk.
 

P. Ivan Herceg DJ - Vatikan

Gotski zvezdasto obokani prezbiterij iz okoli leta 1500 je v redek primerek zgodnje renesanse o kateri priča rastlinska ornamentika in modna oblačila na figurah, zlasti pa napisi na trakovih, ki so napisani v renesančni kapitali. Glede na to sklepamo, da so prezentirane freske nastale okoli leta 1530-1540.

Konservatorsko – restavratorski poseg

Med konservatorsko- restavratorskimi posegi smo našli tri plasti gotskih fresk: Najstarejša plast je slabo ohranjena in nakljuvana. Dekorativna ornamentna poslikava je vidna na odpadlih predelih ter v okolici grba na stropu. Tu so bila naslikana krogovičja, ki so po takratni estetiki cerkev optično povišali. Čez prvotno poslikavo je prevlečen nov intonaco, na katerega je bila naslikana prezentirana freska, ki je oblikovno, barvno in tudi tehnološko zelo dovršena. Čez njo se mestoma pojavi tretja plast gotskih fresk, ki dopolnjujejo bodisi celotne prizore, mestoma pa tudi le delčke, očitno že v tistem obdobju poškodovane poslikave. Te kasnejše fresko dopolnitve so tehnološko in oblikovno slabše.

Ikonografski opis

Zasnova poslikave se odmika od srednjeveških načel: Osrednji motiv je Veronikin potni prt s podobo Trpečega Kristusa, ki ga v sosvodnici obkroža levo motiv pomora nedolžnih otrok, desno pa verjetno upodobitev naročnika z ženo, ki moli za mrtvega otroka pri njenih nogah. Po legendi naj bi motiv nastal po naročilu Habsburškega grofa (osrednji sklepnik Habsburški grb, levo sv. Peter in desno od njega sv. Pavel z mečem), v spomin na pomor otrok med turškim vpadom, med katerimi je bil tudi njegov sin…

Na slavoločni steni je upodobljena (deloma ohranjena druga plast gotike, ki jo dopolnjuje tretja slabša in novejša gotika) Poslednja sodba: Geometrični lik v obliki mandeljna, po navadi obkroža svete osebe-Jezusa. Pomeni združitev neba in zemlje in ponazarja nekaj skritega, neoskrunjenega, jedro nesmrtnosti in simbol novega življenja… Besedilo: Jerneja Kos, akademski konservator-restavrator.  Vir - Radio Vatikan

Gotski zvezdasto obokani prezbiterij iz okoli leta 1500 je v redek primerek zgodnje renesanse o kateri priča rastlinska ornamentika in modna oblačila na figurah, zlasti pa napisi na trakovih, ki so napisani v renesančni kapitali. Glede na to sklepamo, da so prezentirane freske nastale okoli leta 1530-1540.

Širše gledano, bi bil napis pod levim oknom na zavesi lahko tudi podpis avtorja oz. delavnice.

Foto: Jerneja Kos, akademski konservator-restavrator

Med konservatorsko- restavratorskimi posegi smo našli tri plasti gotskih fresk:

Najstarejša plast je slabo ohranjena in na kljuvana. Dekorativna ornamentna poslikava je vidna na odpadlih predelih ter v okolici grba na stropu. Tu so bila naslikana krogovičja, ki so po takratni estetiki cerkev optično povišali. Čez prvotno poslikavo je prevlečen nov intonaco na katerega je bila naslikana prezentirana freska, ki je oblikovno, barvno in tudi tehnološko zelo dovršena. Čez njo se mestoma pojavi tretja plast gotskih fresk, ki dopolnjujejo bodisi celotne prizore, mestoma pa tudi le delčke, očitno že v tistem obdobju poškodovane poslikave. Te kasnejše fresko dopolnitve so tehnološko in oblikovno slabše.

IKONOGRAFSKI OPIS

Zasnova poslikave se odmika od srednjeveških načel:

Osrednji motiv je Veronikin potni prt s podobo Trpečega Kristusa, ki ga v sosvodnici obkroža levo motiv pomora nedolžnih otrok, desno pa verjetno upodobitev naročnika z ženo, ki moli za mrtvega otroka pri njenih nogah. Po legendi naj bi motiv nastal po naročilu Habsburškega grofa (osrednji sklepnik Habsburški grb, levo sv. Peter in desno od njega sv. Pavel z mečem), v spomin na pomor otrok med turškim vpadom, med katerimi je bil tudi njegov sin. Na sosednjih rombičnih poljih sta upodobljena angel s stebrom sveta (Axis Mundi, ki povezuje nebesa, zemljo in podzemlje ter simbolizira težnjo duše k združitvi z božanskim) In Evharistični Kristus, okoli njiju pa se med oboki sledijo angeli z znamenji Jezusovega trpljenja( križ, kladivo, žeblji, trnova krona...)kar nakazuje povezavo med pomorom otrok, mašno daritvijo ter prizorom poslednje sodbe na slavoločni steni.

Možna upodobitev naročnikov poslikave, v značilni noši tistega časa.

Foto: Jerneja Kos, akademski konservator-restavrator

V levem sosvodu sta upodobljena Mojzes in neznani svetnik s škofovsko palico ( Nikolaj, Sv. Martin?), v desnem pa sv. Urh z ribo in David.

V kasnejši dodelavi v gotiki, so na stenah okoli pod njimi upodobili svetnice: levo okno-Sv. barbara s stolpom, s kelihom Sv. Magdalena, desno okno- sv. Helena s križem. Druge podobe so ohranjene le še fragmentarno zaradi vzidave novih oken pri pretekli renovaciji.

Na podločjih sten se nahajajo dopasne podobe 4 evangelistov: Matej z angelom, zraven Janez, nasproti pa Luka z bikom (že gotska dopolnitev poškodovane predhodne poslikave). V sosednji niši manjka evangelist Marko.

Na glavnem pasu sten so bili verjetno upodobljeni apostoli: pod sv. Matejem se lepo vidi najnovejša gotska doslikava treh apostolov (Sv. Peter s ključi, Sv. Jernej s kožo, Sv. Pavel z mečem). Pod to doslikavo je viden delček glave Sv. Petra z napisom Petrus.

V spodnjem delu prizore zaključuje zavesa, ki pripada drugi plasti gotike. Ta je prostoročno naslikana ne šablonirana, na njej se nahaja signatura-sklepamo, glede na odtis pigmenta v sveži omet,  (verjetno) anno domini ( v letu Gospodovem)1538.

Na slavoločni steni je upodobljena ( deloma ohranjena druga plast gotike, ki jo dopolnjuje tretja slabša in novejša gotika) Poslednja sodba: Geometrični lik v obliki mandeljna, po navadi obkroža svete osebe-Jezusa. Pomeni združitev neba in zemlje in ponazarja nekaj skritega, neoskrunjenega, jedro nesmrtnosti in simbol novega življenja.

Jezus roke dviga v molitev- v držo Načela iz katerega prihaja vsa manifestacija. Na Jezusovi desnici kleči Marija, na levici pa Janez Krstnik -kot priprošnjika za umrle. Levo in desno nad njimi angela s fanfarami oznanjata nebeško slavo.

Na Jezusovi desnici, pod angelskim vodenjem stopajo duše, na Jezusovi levici pa jih peklenščki vodijo  v pekel.

V gledalčevem spodnjem levem delu poslednje sodbe, je upodobljen sv. Peter s ključem, ki budno opazuje sprejem dobrih duš.

- Več - tukaj.




Mala Stara vas - Sv. Katarina



Gatina - Sv. Janez Krstnik



Sp. Slivnica - Sv. Peter in Pavel



Print Friendly and PDF