Preskoči na vsebino


GRB ŽUPNIJE GROSUPLJE

Ljubljanski nadškof mons. Stanislav Zore je v soboto, 3. oktobra 2015  blagoslovil in izročil faranom Grosuplja
GRB ter ZASTAVO župnije GROSUPLJE.

Ob 50-letnici župnije, ki smo jo obhajali leta 2014, smo tako dobili tudi heraldično znamenje, s katerim se bomo lahko predstavljali in  nas bo še bolj povezalo v trdno skupnost. ------------------

LEGENDA h grbu župnije GROSUPLJE   Grb

 

Grosuplje se nahaja dobrih 10 km JV od Ljubljane in je leta 2005 postalo mesto. Grosuplje se je začelo hitreje razvijati po letu 1894, ko je tukaj nastal železniški razcep proge Ljubljana – Kočevje in Novo mesto. Jedro starega, kmečkega Grosuplja z nekaj deset hišami se je razprostiralo na položni terasi  desnega brega nekdaj poplavljajočega potoka, ki se je pred vasjo imenoval Veliki potok, ko pa je pritekel na vlažno ravnico, na kateri so nekoč rasli hrastovi gozdovi vrste dob (Quercus robur), pa je dobil ime Dobravka.
Najstarejši ohranjeni zapis vasi Grosuplje je star skoraj 900 let. Grosuplje, nekdaj kmečka vasica ob cesarski cesti, je živelo od kmetijstva, predvpreganja konj čez strmi Stehan, drobnih obrti za domače potrebe in krčmarstva. Leta 1919 so tukaj zgradili tovarno vrvarskih izdelkov in platna, po letu 1945 se je razvilo gradbeništvo in kovinsko-predelovalna industrija, vse večji pa je bil tudi dotok novih priseljencev, ki so si tu ustvarjali svoje domove. Tako je današnje Grosuplje eno od spremljajočih naselij slovenskega glavnega mesta.

Na južnem od dveh gričkov so si naši predniki zgradili cerkvico, za zavetnika pa izbrali nadangela Mihaela, dokumentirano leta 1305. Kraj, v katerega so se po letu 1950 zlile bližnje vasi: Stranska vas in Jerova vas ter Perovo, je vse do leta 1964 spadal v župnijo Šmarje-Sap, vendar je od leta 1919 imel stalnega nedeljskega duhovnika, od leta 1929 pa stalnega krajevnega kaplana - ekspozita. Staro cerkvico so širili, obnavljali in prenavljali, leta 1972 pa poleg nje zgradili večjo, novo, moderno cerkev. Obe povezujejo zvonovi, ki se še vedno oglašajo iz starega zvonika.

Leta 1964 je Grosuplje postalo samostojna župnija, zavetnik pa je ostal nadangel Mihael. Novi župniji so se pridružile še podružnice Gatina iz župnije Žalna, Mala Stara vas iz župnije Polica in Spodnja Slivnica iz župnije Kopanj ter del Ponove vasi iz župnije Št. Juij pri Grosupljem.

 

Ob 50-letnici grosupeljske župnije je župnijsko vodstvo želelo ustvariti tudi  simbol župnije v obliki grba in zastave. Župnik g. Janez Šket je v začetku poletja 2015 povabil  k sodelovanju prof. Jaka Müllerja, arhitekta Blaža Jereba, ing. Marjana Adamiča in prof. Martina Oblaka. Ti so sprejeli povabilo in tako je bila ustanovljena komisija, ki jo je vodil župnik in ji zaupal ustvaritev župnijskega heraldičnega simbola, za strokovno izvajanje pa je naprosil g. Valta Jurečiča iz grbovno in zastavoslovnega društva Herold-Slovenija iz Ljubljane.
Delali smo po načelu dogovora med nekdanjim slovenskim cerkvenim vodstvom (nadškof dr. A. Šuštar, dekan teološke fakultete dr. M. Benedik) in tedanjim heraldičnim društvom Slovenski ščit (Valt Jurečič) iz let 1992-93. Po dobrih štirih mesecih prizadevanja komisije in izvajalcev je bilo delo opravljeno: odločili smo se za grb z župnijskim zavetnikom nadangelom Mihaelom kot glavnim atributom.

Za osnovo grba smo vzeli obliko poznogotskega ščita s križno delitvijo (ki je najbolj primerna za cerkveno heraldiko) in ima tako štiri ščitna polja.

Na prvem polju sta upodobljena zavetnika Ljubljanske nadškofije sv. Ciril in Metod, atribut pa predstavljata tabli desetih Božjih zapovedi, zapisanih s prvimi desetimi črkami - številkami glagolice, črkopisa sv. Cirila in Metoda. Med tablama stoji patriarhalni križ. Celotni simbol spremljata zgoraj atributa: grozd in trije pšenični klasi (vino in kruh, simbol praznika - veselja ter dela - trpljenja). To je tudi simbol evharistije, skupnosti...

V drugem, največjem polju, je podoba nadangela Mihaela, ki obvladuje pod svojimi nogami lebdečega hudiča. Podoba nadangela Mihaela je oblikovana po splošni podobi tega nadangela kakor tudi po obeh njegovih podobah v stari in novi župnijski cerkvi. Nadangel Mihael ima rdeči trak čez prsi, je kot diakon, Božji služabnik, ki nas z ognjenim mečem varuje pred skušnjavami in napadi hudobnega duha. Tehtnica v levi roki pa ga predstavlja kot sodelavca Boga, pravičnega sodnika, ki dobro plačuje in hudo kaznuje.

V tretjem polju sta upodobljeni prižgana sveča in odprta knjiga, simbola svetlobe duha in resničnega življenja, izpisana tudi kot geslo na traku pod ščitom grba. Brez luči – svetlobe ni življenja. Sveča in knjiga predstavljata tudi poslanstvo župnije: vera in kultura.
Sveča pomeni LUČ in OGENJ. Prava luč je Kristus in tudi kristjani smo pri krstu in birmi postali "luč". Luč nam pomaga razločevati kaj je prav in kaj narobe, kaj je dobro in kaj slabo. Plamen sveče je tudi "ogenj", ki simbolizira Svetega Duha, njegove darove (dar modrosti, umnosti, sveta, moči, vednosti, pobožnosti in strahu Božjega),  in sadove (ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blagost, dobrotljivost, zvestobo, krotkost in zdržnost).
Knjiga pomeni SVETO PISMO, Božjo besedo in tudi knjigo življenja, ki jo piše vsak izmed nas oz. knjigo, v katero se vpisujejo vsa naša dobra in tudi slaba dela, po katerih bomo na koncu življenja sojeni...

V četrtem polju je upodobljen »sprednji del« konja. Konj je tudi v grbu (po obliki sicer emblemu) občine Grosuplje. Tako je župnija tudi na grbu umeščena v širše družbeno in naravno okolje. V spomin na nekdanji  hrastov (dobov) gozd v dolinskem delu grosupeljske krajine pa je v četrtem polju hrastov list nad konjem. Oba atributa predstavljata krajino in svet, v katerem koreninita kraj in župnija Grosuplje. Konj in hrast tako predstavljata  gospodarsko moč in duhovno rast kraja in župnije.

 

Valt Jurečič, AIH 

Jakob Müller

Martin Oblak             Grb

 

 

Božične pesmi - Heintje

 




Print Friendly and PDF