Preskoči na vsebino


NAŠA GOSPA IZ GUADALUPE- DOKAZ LJUBEZNI ZA AMERIČANE

Papež Frančišek pred podobo Marije iz Guadalupe

Objavljeno v 13. december 2014 , Nevenka

Praznovanje 12. december

Med domorodci Mehike se prenašal in ohranil spomin na njeno zgodovino iz generacije v generacijo skozi pesmi in pismi, ki so bile kopirane s številkami in hieroglifskimi simboli, surovih kaktusovih vlaknih, bombažu, usnju in lubju. Ti se imenujejo »kodeksi«

Pri svojem delu se zgodovinarji strinjajo z navedbo, da je slika Marije iz Guadalupe  natisnjena na Tilman Ayate, pončo – tipična pokrivalo ljudstev Mehike, katerega lastnik je bil sveti Juan Diego in ta je napolnjen s simboli in figurami. Funkcija, ki je še bol edinstvena je, da je bil namenjen ljudem, ki naj natančno poročajo prek slik in simbolov. Po mnenju domorodcev je Mati Božja izjemno lepa in ni samo portret, temveč tudi kodeks in sporočilo iz nebes, ki so ga dobili tudi misijonarji in osvajalci. Skozi to nadnaravno sporočilo je Marija iz Guadalupe izrazila naklonjenost, do njenih posebnih ljudi, njeno dobroto in milost brez meja in nežnost, ki jo do tedaj ni bila nikoli izkazana Indijancem.

Poglejmo teh nekaj simbolov Guadalupske Marije.

Svetleči pas  Naša Gospa iz Guadalupe se prikaže s pasom, ki se ne nahaja v pasu, ampak zgoraj. To je bilo za Indijance znamenje, da je bila noseča. Koga  nosi? Velik sijaj, ki ga ima Naša Gospa za njo in njen krilo je sonce. Za prebivalce Mehike je ta zvezda simbol božanskosti. Torej ugotovitev da gospa ni bila nihče drug kot Mati Božja.

Datum prikazanja      Ta datum je pomemben dogodek za simbol sonca. In se nanaša na tako imenovani čas zimskega solsticija. Na južni polobli, se zgodi to 22. junija. Zaradi nagiba Zemlje, Sonce doseže svojo največjo oddaljenost od ekvatorja. To je začetek zime in tudi dan, ko sonce vzide kasneje. Iz tega razloga, je to najkrajša dan in najdaljša noč v letu. Na severni polobli, kjer se nahaja Mehika, solsticij pride do 22. decembra. Že od nekdaj, so poganski narodi s verjeli, da je ta datum, najpomembnejše v letu, ker po tem dnevu sonce »raste«. Že pred Kolumbom so narodi Mehike poznali zelo dobro astronomijo in je imel ta dan najvišji verski pomen, ker je bil dan ko  »umirajoče«  sonce ponovno pridobi moč, je dan vrnitve  življenja, ko prihaja svetloba in zmaga nad temo.

Prikazovanje Marije Guadalupe je prišlo ravno v tem času. Zapisan je sicer datum je 12. december in se ta datum iz spoštovanja tradicije ohranja še danes, čeprav so bile kasneje ugotovljene napake na Julijanskem koledarju, ki so se odpravile šele kasneje. Da se okrepi vtis, hkrati slavni komet Halley je dosegla Zenit v mehiških nebu.

Ogrinjalo iz zvezd      Glede na nedavne študije, ki jih je mogoče dokazati s čudovito natančnostjo, plašč Marije prikazuje najsvetlejše zvezde glavnih konstelacij, ki so vidne v Mehiški dolini Anahuac na dan prikazovanja. To je bil  za Indijance še en dokaz,  da Gospa prihaja iz nebes.

Štiri cvetni listi    Če pogledamo na Marijin plašč, pod pasom vidimo majhen cvet štirih cvetnih listov. Ta cvet je Nahui-Hollin in je velikega pomena za domorodce z  vidika vesoljnega.

Starodavno glavno azteško mesto Tenochtitlán, zlasti hrib Tepeyac, kjer je bilo prikazanje Matere Božje, predstavlja tudi polnost Božje navzočnosti. To je bil še en pokazatelj, da je Gospa z ogrinjalom iz zvezd, nosi v svojem najbolj čistem telesu pravega Boga.

Preostalo cvetje in številke, natisnjene na njenem oblačilu niso tam  po naključju. Ustrezajo geografskim razlikam v Mehiki, ki jih domorodci razlagajo do popolnosti.

Lasje   Naša Gospa nosi svoje lase, kar je bilo med vsemi Azteki znamenje devištva. Zato lasje kažejo, da je Devica in Mati.

Obraz   Končno je Naša Gospa želela povedati, kot mešanka s temno ovalnim obličjem, da želi biti ljubeča mati vseh prebivalcev Amerike.

Mnoge druge simbole je mogoče videti v izredni podobi Marije iz Guadalupe in nobena od njih ni naključna, saj je vse na zelo visoki ravni Modrosti. Po drugi strani pa obstaja cela vrsta lepote, ki se skriva v Devici, da je znanost z vsemi svojimi tehnološki napredki ne more razložiti. Na primer, pojav v zenici, ki s povečevalnim steklom pokaže človeško podobo. Nepojasnjena je vzdržljivost surovine plašča, ki ga  niti žveplena kislina, ki je padla po nesreči ni uspela uničiti.

Skrivnostni način, s katerim je bila natisnjena slika Marije in druge vidike, bomo obravnavali kasneje. So čudesa “Device Marije, Matere pravega Boga”, kot je je opredelil v prvem govoru  sv. Juan Diego.

Božji Otroci   11. december 2014 ·

Naša Gospa iz Guadalupe (12. december)

Devica Marija se je leta 1531 blizu mehiškega glavnega mesta na griču Tepeyac prikazala 57-letnemu azteškemu indijancu Juanu Diegu (Janez Didak, blaženi, goduje 9. dec.).

Povedala mu je, da je Mati pravega Boga, vseprisotnega Stvarnika vseh stvari, nebes in zemlje, ki daje življenje in ga tudi vzdržuje, da mu želi predstaviti svojega Sina, po katerem lahko domorodci in španski osvajalci živijo v spravi, kot bratje. Naročila mu je, naj na tistem mestu zgradijo cerkev, kjer bodo ljudje, ki iskreno prosijo za pomoč pri svojem delu, lahko spoznali njeno sočutno materinsko srce. »Tukaj bom videla njihove solze, jih potolažila in prebivali bodo v miru.«
Juan je odšel k škofu v kraj Tenochtitlan, ki pa sprva ni imel posluha za to; želel je znamenje. Ravno takrat pa je bil Juanov stric zelo bolan in Juan je moral skrbeti zanj. Po dveh dneh je stric, tik pred smrtjo, poslal po duhovnika. Juan je moral iti čez grič Tepeyac, tam pa se mu ponovno prikaže Marija, ki mu pove, da stric še ne bo umrl in mu naroči, naj nabere cvetja, da bo dala škofu znak in da bi se svetišče nato zgradilo. Na vrhu griča je kljub mrazu našel cvetje, ki ni značilno za tisti kraj, ga nabral v svojo tilmo (ogrinjalo podobno ponču) ter ga prinesel Mariji, ona pa ga je preuredila po tkanini in zavila. Tako zavito cvetje je odnesel škofu, med potjo pa ga ni smel pogledati. Ko je prispel v Tenochtitlan, je pred škofom razgrnil ogrinjalo, rože so popadale na tla in na tilmi se je pokazala podoba Guadalupske Device Marije, ki je danes znana po vsem svetu.
Medtem, ko je šel Juan k škofu je njegov stric ozdravel in videl Marijo, ki mu je naročila, naj podobo, ki jo nese njegov nečak, poimenujejo »Prečista Devica, Sveta Marija iz Guadalupe«.

Od leta 1754 je po mnogih preiskavah dovoljeno tudi bogoslužje v spomin tega dogodka. Bazilika »de Nuestra Señora Guadalupe« je najbolj obiskan romarski kraj v Ameriki in eden najbolj obiskanih romarskih središč na svetu, vsako leto jo obišče do 20 milijonov romarjev.
Guadalupsko Devico Marijo je Cerkev najprej razglasila za Zavetnico Latinske Amerike, kasneje za Cesarico vse Amerike in za Nebeško misijonarko novega sveta.

Leta 1999 ji je nadela še ime "ZAŠČITNICA NEROJENIH OTROK", pod papežem Janezom Pavlom II., ki je tudi sestavil tole molitev:

 

NAŠA GOSPA IZ GUADALUPE- DOKAZ LJUBEZNI ZA AMERIČANE

Gospa od Guadalupe, Blažena Djevica Marija Guadalupska

Od milja je zovu i Virgen Morena (Tamnoputa Djevica). Zaštitnicu Meksika, Gospu od Guadalupe, štuju mladi i stari, vjernici i oni koji to nisu, a za pomoć i duhovno utočište jednako joj se obraćaju siromašni i bogati.

Njezin je sveprisutni lik odavno izašao iz crkve i postao dio meksičke pučke kulture: on ukrašava ogledala u autobusima i taksijima, izvješen je u brojnim uredima i trgovinama, čuva, kako vjeruju, ulične prodavače i djecu koja prose ili na ulicama čiste cipele prolaznicima…

Danas svetište Gospe Guadalupske ima dvije bazilike. Stara bazilika završena je 1709. godine, no zbog opasnosti od urušavanja ta se crkva danas ne koristi za veća okupljanja. Godine 1976. čudotvorna slika Gospe, naslikana inače na ogrtaču načinjenom od trave, prenesena je u novu baziliku koja je pored stare sagrađena u modernom stilu, a može primiti do 20.000 hodočasnika. Godine 1910. papa Pio X. proglasio je Gospu Guadalupsku zaštitnicom Južne Amerike. Guadalupe se uz Lourdes smatra najposjećenijim marijanskim svetištem na svijetu. Godišnje tu dolazi i do 20 milijuna hodočasnika.

Pobožnost potječe od ukazanja Djevice Marije domorocu, indijancu Juanu Diegu - Cuauhtlatoatzinu (Orao koji govori) na brdu Tepeyacu sjeverno od Mexico Cityja od 9. do 12. prosinca 1531. godine. Gospa je uputila Juanu Diegu rečenice koje se lako pamte i lako primijenjuju na sve vjerne ljude:

„Malo moje dijete, najmanje od svih, neka te ništa ne uznemirava.
 Zar ne znaš da si u mom krilu??
Zar ja nisam tu… Ja, koja sam tvoja majka?“

Gospa mu se predstavila kao Djevica Marija, majka pravoga Boga, i naložila mu da ode biskupu te mu kaže da na tom mjestu sagradi crkvu. Prvi izvještaji o ukazanju tako su zapisani na njegovu materinskom jeziku nahauatlu. Najprije je na mjestu ukazanja, u blizini grada Mexica, sagrađena omanja crkva, a danas svetište Gospe Guadalupske ima dvije bazilike.

To je obznanio prvom meksičkom biskupu, inače franjevcu Juanu de Zummarragi, koji pri prvom susretu nije povjerovao u iskaz. Vidiocu se nakon povratka kući, istog dana i na istom mjestu, drugi put ukazala Gospa koja mu je zapovijedila da sutradan ponovno zamoli biskupa. Juan Diego biskupu ponovno prenosi Gospinu želju koji tada traži neki dokaz da se uvjeri u vjerodostojnost ukazanja. Juan Diego na povratku kući ponovno ugleda Gospu, koja mu obeća dati biskupu znak koji traži. Zbog stričeve bolesti ostaje kod kuće. No, 12. prosinca 1531. žurno odlazi potražiti ispovjednika za umirućeg strica, a na putu mu se ponovno ukazuje Gospa. Uvjerila ga je da mu stric neće umrijeti i šalje ga na prvobitno mjesto ukazanja gdje će ga čekati znak koji biskup očekuje. Na ogoljenom polupustinjskom brdašcu, u zimsko doba, ugledao je prekrasne kastiljanske ruže koje su biskupu i svim Španjolcima trebale poslužiti kao očigledan dokaz za istinitost čuda. Juan Diego ih bere i stavlja u tilmu, izvanjski ogrtač, pončo, i odlazi biskupu. Kad je pred biskupom otvorio svoj pončo, na ogrtaču je bila Gospina slika.

Juan Diego je nakon povratka kući našao potpuno zdrava strica koji mu je potvrdio da se i njemu ukazala Gospa, da ga je ona ozdravila i da je njezin naziv, kojim će biti čašćena na slici, prema njezinim riječima, Uvijek Djevica Sveta Marija Guadalupska.

Nakon ukazanja, milijuni Meksikanaca postali su katolici. Svetište je jedno od najposjećenijih katoličkih svetišta na svijetu.

Papa Ivan Pavao II. proglasio je Juana Diega svetim 2002. godine  u bazilici Gospe od Guadalupe.

Čudesna slika

Tilma Juana Diega na kojoj je čudesno nastao otisak slike Gospe, izrađena je od slabo kvalitetne tkanine izrađene od vlakana agave. Takvo platno posve je neprikladno kao podloga za slikanje i u prirodnim uvjetima propada nakon 20-30 godina. Prvih 116 godina bila je bez zaštite izložena rukama hodočasnika, svjetlu i dimu svijeća.

Slika je po prvi puta stručno istraživana godine 1751. godine,  a o tomu je Miguel Cabrera, znameniti meksički umjetnik kolonijalnog doba objavio, pet godina kasnije 1756., knjigu "Maravilla Americana" (Američko čudo). Cabrera je zaključio da je slika naslikana na čudesan način i da je njezino podrijetlo nadnaravno.
Godine 1921., neki je anarhist postavio razornu bombu u cvjetni aranžman u podnožje tilme koja je bila pod zvonom od običnog stakla. Eksplozija je savila veliko metalno raspelo, razorila veći dio prostora, ali tilma je ostala netaknuta.

Godine 1936., dr.Richard Kuhan, dobitnik  Nobelove nagrade za kemiju 1938., proučavao je dva vlakna iz komadića Juan Diegove tilme. Učinke ispitivanja, dr. Kuhn zaključuje riječima: "U dva vlakna, jednom crvenom i jednom žutom, ne postoje boje biljnog, životinjskog ili mineralnog porijekla." Analiza dr. Kuhna dokazala je da slika s tilme nije učinjena konvencionalnim postupcima slikarstva.

I znanstvenici i suradnici NASA-e godine 1979. ispitivali su sliku infracrvenim zrakama te su utvrdili da nema tragova nanošenja boje i da tkanina nije obrađivana nikakvom tehnikom.

Prilikom ispitivanja materijala pod laserskim zrakama, pokazalo se da nije bilo nikakve boje na prednjem ili stražnjem djelu tkanine, i da boje lebde na udaljenosti od 0.25 mm iznad tkanine, bez da je dodiruju.

Temperatura tilme održava stalnu razinu od 37°C, istu kao u živom ljudskom tijelu.

Meksički liječnik Javier Torroella Bueno učinio je 1956. godine i prvu oftalmološku studiju na Marijinim očima na slici koja je otkrila da se prilikom izlaganja oka svjetlosti, zjenica skuplja, a kada se svjetlost povuče, ona se vrati u prvobitno stanje, kako se događa sa živim okom.
         Dr. José Aste Tönsmann, stručnjak računalnih sustava započeo je 80-ih godina  s istraživanjem slike procesom digitalizacije fotografije. Proučavao ju je više od 20 godina. Uvećavši sliku zjenice, u Marijinim je očima otkrio dva različita odraza s ukupno 13 ljudskih figura.




Print Friendly and PDF