Kolpingova družina Grosuplje Mednarodno srečanje Kolpingovih družin 2014 v &Scaron;entilju pod Turjakom 6. 9. 2014 Iz nagovora med sv. ma&scaron;o - ki je bil v nem&scaron;kem in slovenskem jeziku (J. &Scaron;ket) Bog je ljubezen! V evangeliju smo sli&scaron;ali, kako so farizeji&nbsp; očitali Jezusovim učencem, ki so v soboto smukali klasje in ga meli z rokami ter jedli, da s tem kr&scaron;ijo sobotni počitek. Jezus se takoj postavi v bran apostolov in farizejem pove, da je &raquo;Sin človekov gospod tudi sobote&laquo;! Kaj je dovoljeno in kaj prepovedano je na osnovi pravičnosti zapisano v zapovedih in zakonih. Ko pa gre za ljubezen, potem ni več potrebno trdote zapovedi. Kot pravi sv. Avgu&scaron;tin: &raquo;Ljubi in delaj kar hoče&scaron;!&laquo; V območju ljubezni je prava svoboda! &raquo;V ljubezni ni strahu, temveč popolna ljubezen prežene strah. Strah je namreč povezan s kaznijo, in kdor se boji, ni dosegel popolnosti v ljubezni.&laquo; 1Jn 4,18 &raquo;Ljubezen ni nekaj nedoločenega, povezanega le s čustvi. Božja ljubezen ima konkretno ime in konkreten obraz. To je Jezus Kristus!&laquo; je rekel papež Franči&scaron;ek. &nbsp; Človek ne živi samo od kruha, ne od materialnih dobrin, ne od denarja, ne od bogastva, temveč od ljubezni. Ali si lahko zamislimo, kak&scaron;no bi bilo na&scaron;e življenje brez ljubezni? &nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp; Povezanost brez ljubezni je preračunljivost. &nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp; Odgovornost brez ljubezni je brezobzirnost. &nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp; Dolžnost brez ljubezni je slaba volja. &nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp; Resnica brez ljubezni je kritika. &nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp; Pravičnost brez ljubezni naredi človeka trdega. &nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp; Red brez ljubezni naredi človeka malenkostnega, pikolovskega. &nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp; Darovanje brez ljubezni je trgovina. &nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp; Jemanje brez ljubezni naredi človeka lakomnega in pohlepnega. &nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp; Strokovnjak brez ljubezni je svojeglavec. &nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp; Talentiranost brez ljubezni naredi človeka zvitega. &nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp; Prijaznost brez ljubezni je hinav&scaron;čina. &nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp; Bogastvo brez ljubezni je skopu&scaron;tvo. &nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp; Čast brez ljubezni je domi&scaron;ljavost. &nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp; Moč brez ljubezni je nasilje. &nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp; Vera brez ljubezni je fanatizem. &nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp; Življenje brez ljubezni je nesmiselno. &nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp; Če ni ljubezni &ndash; svet drvi v propad! &nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp; Vse, kar je povezano z ljubeznijo, pa je dobro. Povezanost v ljubezni pomeni&nbsp; prijateljstvo, odgovornost &ndash; služenje, dolžnost &ndash; zaupanje, pravičnost - mirna vest, resnica &ndash; veselje, vzgoja &ndash; napredovanje v dobrem, red &ndash; urejenost, darovanje &ndash; sreča, spre-jemanje &ndash; hvaležnost, znanje &ndash; napredek, talent &ndash; dar za druge, prijaznost &ndash; spo&scaron;tljivost, bogastvo &ndash; priložnost za dobroto, čast &ndash; ponižnost, moč &ndash; molitev, vera &ndash; svetost. V objemu Božje ljubezni smo varni in srečni. Tega nas učijo svetniki, prav posebno &scaron;e blaženi Adolf Kolping, Anton Martin Slom&scaron;ek in vsem nam poznana mati Terezija, ki je včeraj godovala. To nas uči Jezus Kristus, ki nam bo tudi sedaj pri sveti ma&scaron;i ponudil svojo ljubezen - svoje telo, da bi tudi mi lahko živeli v ljubezni. Kolpingova družina: Foto Kolpingova družina: Arhiv &nbsp; USTANOVITELJ IN VZORNIK BLAŽENI ADOLF KOLPING(1813 - 1865) Blaženi Adolf Kolping se je rodil 8. decembra 1813 v Kerpnu pri Koelnu v Nemčiji kot sin ovčarske družine. Izučil se je za čevljarja in nekaj let tudi čevljaril. Kasneje je postal duhovnik in vse svoje duhovni&scaron;ko življenje posvetil skrbi za rokodelske pomočnike, ustanavljal rokodelska dru&scaron;tva &scaron;irom po Evropi (osebno je bil tudi v Ljubljani, Mariboru in Trstu),gradil rokodelske domove, ustanovil sklad za pomoč ter organiziral usposabljanje rokodelcev ter izdajanje časopisa. Umrl je 4. decembra 1865 kot rektor minoritske cerkve v Koelnu. Leta 1991 je bil razgla&scaron;en za blaženega. Bil je sodobnik bl. Antona Martina Slom&scaron;ka, sv. Don Boska,sv. Antona Marije Klareta in drugih. Sv. Oče Janez Pavel II. ga je imenoval kot predhodnika socialnega nauka Cerkve. Danes velja za apostola delavcev. Njegovo geslo je bilo: Vera in čednost, delavnost in pridnost, sloga in ljubezen, veselje in &scaron;ala! Kolping - mednarodna ustanova Kolpingova ustanova je kot katoli&scaron;ka, lai&scaron;ka, družinska in življenje spremljajoča ter izobraževalna, akcijska in socialna organizacija, danes raz&scaron;irjena v 56. državah sveta; v Evropi, Afriki, Aziji in Ameriki (&scaron;e posebej v južni) in v Avstraliji, kjer je ena KD med Slovenci v Camberri. Ustanova &scaron;teje okoli pol milijona članov in je organizirana v prek 4000 Kolpingovih družinah. Ima tudi pomembno vlogo in svoje predstavnike v organih Evropske unije in v Svetu Evrope. Med ostalim je tudi ustanoviteljica fundacije Eurofamilia pri EU. Kolpingova ustanova v Sloveniji nekoč in danes Začetki Kolpingove organizacije v Sloveniji segajo v leto 1855, ko sta se ustanovili po delovanju Adolfa Kolpinga prvi slovenski Katoli&scaron;ki rokodelski dru&scaron;tvi v Ljubljani in v Mariboru, kasneje pa &scaron;e v &Scaron;entvidu pri Ljubljani, Celju, Novem mestu, na Vrhniki in v &Scaron;kofji Loki. Organizacija je delovala do konca II. svetovne vojne. Katoli&scaron;ka rokodelska dru&scaron;tva so imela svoje rokodelske domove v Ljubljani, &Scaron;entvidu pri Ljublajni, Novem Mestu, na Vrhniki in v &Scaron;kofji Loki. Ponovna oživitev se je pričela po demokratičnih spremembah in po osamosvojitvi Slovenije v letu 1993, ko so nastale prve Kolpingove družine v Mariboru in okolici, leta 1994 je bila uradno ustanovljena Kolpingova zveza &scaron;kofije Maribor. Leta 1996 je bilo registrirano Kolpingovo dru&scaron;tvo Maribor, ki se je leta 1998 preimenovalo v Združenje Kolpingovih socialnih dejavnosti Slovenije in je bilo 8. 10. 2000 razgla&scaron;eno kot nacionalno združenje, ki ga sestavlja trenutno (januar 2005) 39 Kolpingovih družin in 1.097 članov. Polnopravno članstvo Kolpingovega združenja Slovenije (KZS) v Kolping International (IKW) 8. 10. 2000 je postalo z ustanovno skup&scaron;čino in razglasitvijo s strani generalnega duhovnega vodje Kolping International g. prelata Heinricha Festinga Kolpingovo združenje Slovenije polnopravni član evropske celinske in svetovne mednarodne Kolpingove ustanove Kolping International. Odslej ima KZS v obeh generalnih skup&scaron;činah po dve delegatski mesti, prevzema pa tudi vse dolžnosti in pravice v teh dveh najvi&scaron;jih organizacijskih nivojih. Delegata KZS v Generalni skup&scaron;čini IKW sta Marjan Plohl in Edo Belca, v Skup&scaron;čini Kolpingove celinske zveze Evrope pa Franjo &Scaron;auperl in Ivan Gačnik. Članstvo v Generalnem svetu IKW Na vsakih 1.000 članov Kolpingove ustanove pripada v Generalnem svetu IKW, ki je glavni operativni, strate&scaron;ki in upravljalni organ mednarodne Kolpingove ustanove, eno delegatsko mesto. Potem, ko je slovenska nacionalna Kolpingova organizacija presegla 1.000 članov je tudi njej pripadlo eno delegatsko mesto. Prvi delegat na zasedanju Generalnega sveta IKW, ki je bilo aprila 2005 v Koelnu, je bil na&scaron; duhovni vodja Marjan Plohl. Sekcije Kolpingovega združenja Slovenije V okviru Kolpingovega združenja deluje tudi več sekcij, v katerih lahko na&scaron;i člani in somi&scaron;ljeniki razvijajo svoje talente ali pa na zanimiv, spro&scaron;čujoč in poučen način preživljajo svoj prosti čas. Pridružite se nam morda tudi s kak&scaron;no svojo sekcijo, ki jo vodite ali ste njen član, ali pa imate ideje, pa ne veste, kako in kaj. Veseli vas bomo. Kolpingova mladinska sekcija &quot;KOLPINGOVA MLADIKA&quot; Kolppingova družinska sekcija &quot;DRUŽINSKA SREČA&quot; Kolpingova planinska sekcija &quot;VZPON&quot; Kolpingov ansambel &quot;SVETNIK&quot; Kolpingov nogometni klub &quot;URBAN&quot; Kolpingova sekcija katoli&scaron;kih obrtnikov in podjetnikov (v ustanavljanju)http://zupnija-grosuplje.rkc.si/index.php/content/display/386<![CDATA[Kolpingova družina]]><![CDATA[Kolpingova ddružina: Foto ]]>