Vnesite vaš naslov Podružnična cerkev sv. Petra in Pavla v Spodnji Slivnici V soboto, 9. novembra 2019, je bila&nbsp; v podružnični cerkvi sv. Petra in Pavla na Spodnji Slivnici predstavitev in blagoslov obnovljenih fresk. Obnovljene freske je blagoslovil ljubljanski nad&scaron;kof mons. Stanislav Zore.&nbsp; - Več - tukaj. Postopek obnove fresk:- tukaj Predstavitev restavratorskega postopka in prizorov na freskah v Spodnji Slivnici V soboto, 9. novembra, je v uri v podružnični cerkvi sv. Petra in Pavla na Spodnji Slivnici v župniji Grosuplje potekala predstavitev in za tem med sveto ma&scaron;o blagoslov obnovljenih fresk. &nbsp; P. Ivan Herceg DJ - Vatikan Prisluhni predstavitvi&nbsp; Zvočni posnetek celotne slovesnosti_ Radio Vatikan&nbsp; - (NOVO!) Gotski zvezdasto obokani prezbiterij iz okoli leta 1500 je v redek primerek zgodnje renesanse o kateri priča rastlinska ornamentika in modna oblačila na figurah, zlasti pa napisi na trakovih, ki so napisani v renesančni kapitali. Glede na to sklepamo, da so prezentirane freske nastale okoli leta 1530-1540. Konservatorsko &ndash; restavratorski poseg Med konservatorsko- restavratorskimi posegi smo na&scaron;li tri plasti gotskih fresk: Najstarej&scaron;a plast je slabo ohranjena in nakljuvana. Dekorativna ornamentna poslikava je vidna na odpadlih predelih ter v okolici grba na stropu. Tu so bila naslikana krogovičja, ki so po takratni estetiki cerkev optično povi&scaron;ali. Čez prvotno poslikavo je prevlečen nov intonaco, na katerega je bila naslikana prezentirana freska, ki je oblikovno, barvno in tudi tehnolo&scaron;ko zelo dovr&scaron;ena. Čez njo se mestoma pojavi tretja plast gotskih fresk, ki dopolnjujejo bodisi celotne prizore, mestoma pa tudi le delčke, očitno že v tistem obdobju po&scaron;kodovane poslikave. Te kasnej&scaron;e fresko dopolnitve so tehnolo&scaron;ko in oblikovno slab&scaron;e. Ikonografski opis Zasnova poslikave se odmika od srednjeve&scaron;kih načel: Osrednji motiv je Veronikin potni prt s podobo Trpečega Kristusa, ki ga v sosvodnici obkroža levo motiv pomora nedolžnih otrok, desno pa verjetno upodobitev naročnika z ženo, ki moli za mrtvega otroka pri njenih nogah. Po legendi naj bi motiv nastal po naročilu Habsbur&scaron;kega grofa (osrednji sklepnik Habsbur&scaron;ki grb, levo sv. Peter in desno od njega sv. Pavel z mečem), v spomin na pomor otrok med tur&scaron;kim vpadom, med katerimi je bil tudi njegov sin&hellip; Na slavoločni steni je upodobljena (deloma ohranjena druga plast gotike, ki jo dopolnjuje tretja slab&scaron;a in novej&scaron;a gotika) Poslednja sodba: Geometrični lik v obliki mandeljna, po navadi obkroža svete osebe-Jezusa. Pomeni združitev neba in zemlje in ponazarja nekaj skritega, neoskrunjenega, jedro nesmrtnosti in simbol novega življenja&hellip; Besedilo: Jerneja Kos, akademski konservator-restavrator.&nbsp; Vir - Radio Vatikan Gotski zvezdasto obokani prezbiterij iz okoli leta 1500 je v redek primerek zgodnje renesanse o kateri priča rastlinska ornamentika in modna oblačila na figurah, zlasti pa napisi na trakovih, ki so napisani v renesančni kapitali. Glede na to sklepamo, da so prezentirane freske nastale okoli leta 1530-1540. &Scaron;ir&scaron;e gledano, bi bil napis pod levim oknom na zavesi lahko tudi podpis avtorja oz. delavnice. Foto: Jerneja Kos, akademski konservator-restavrator Med konservatorsko- restavratorskimi posegi smo na&scaron;li tri plasti gotskih fresk: Najstarej&scaron;a plast je slabo ohranjena in na kljuvana. Dekorativna ornamentna poslikava je vidna na odpadlih predelih ter v okolici grba na stropu. Tu so bila naslikana krogovičja, ki so po takratni estetiki cerkev optično povi&scaron;ali. Čez prvotno poslikavo je prevlečen nov intonaco na katerega je bila naslikana prezentirana freska, ki je oblikovno, barvno in tudi tehnolo&scaron;ko zelo dovr&scaron;ena. Čez njo se mestoma pojavi tretja plast gotskih fresk, ki dopolnjujejo bodisi celotne prizore, mestoma pa tudi le delčke, očitno že v tistem obdobju po&scaron;kodovane poslikave. Te kasnej&scaron;e fresko dopolnitve so tehnolo&scaron;ko in oblikovno slab&scaron;e. IKONOGRAFSKI OPIS Zasnova poslikave se odmika od srednjeve&scaron;kih načel: Osrednji motiv je Veronikin potni prt s podobo Trpečega Kristusa, ki ga v sosvodnici obkroža levo motiv pomora nedolžnih otrok, desno pa verjetno upodobitev naročnika z ženo, ki moli za mrtvega otroka pri njenih nogah. Po legendi naj bi motiv nastal po naročilu Habsbur&scaron;kega grofa (osrednji sklepnik Habsbur&scaron;ki grb, levo sv. Peter in desno od njega sv. Pavel z mečem), v spomin na pomor otrok med tur&scaron;kim vpadom, med katerimi je bil tudi njegov sin. Na sosednjih rombičnih poljih sta upodobljena angel s stebrom sveta (Axis Mundi, ki povezuje nebesa, zemljo in podzemlje ter simbolizira težnjo du&scaron;e k združitvi z božanskim) In Evharistični Kristus, okoli njiju pa se med oboki sledijo angeli z znamenji Jezusovega trpljenja( križ, kladivo, žeblji, trnova krona...)kar nakazuje povezavo med pomorom otrok, ma&scaron;no daritvijo ter prizorom poslednje sodbe na slavoločni steni. Možna upodobitev naročnikov poslikave, v značilni no&scaron;i tistega časa. Foto: Jerneja Kos, akademski konservator-restavrator V levem sosvodu sta upodobljena Mojzes in neznani svetnik s &scaron;kofovsko palico ( Nikolaj, Sv. Martin?), v desnem pa sv. Urh z ribo in David. V kasnej&scaron;i dodelavi v gotiki, so na stenah okoli pod njimi upodobili svetnice: levo okno-Sv. barbara s stolpom, s kelihom Sv. Magdalena, desno okno- sv. Helena s križem. Druge podobe so ohranjene le &scaron;e fragmentarno zaradi vzidave novih oken pri pretekli renovaciji. Na podločjih sten se nahajajo dopasne podobe 4 evangelistov: Matej z angelom, zraven Janez, nasproti pa Luka z bikom (že gotska dopolnitev po&scaron;kodovane predhodne poslikave). V sosednji ni&scaron;i manjka evangelist Marko. Na glavnem pasu sten so bili verjetno upodobljeni apostoli: pod sv. Matejem se lepo vidi najnovej&scaron;a gotska doslikava treh apostolov (Sv. Peter s ključi, Sv. Jernej s kožo, Sv. Pavel z mečem). Pod to doslikavo je viden delček glave Sv. Petra z napisom Petrus. V spodnjem delu prizore zaključuje zavesa, ki pripada drugi plasti gotike. Ta je prostoročno naslikana ne &scaron;ablonirana, na njej se nahaja signatura-sklepamo, glede na odtis pigmenta v sveži omet,&nbsp; (verjetno) anno domini ( v letu Gospodovem)1538. Na slavoločni steni je upodobljena ( deloma ohranjena druga plast gotike, ki jo dopolnjuje tretja slab&scaron;a in novej&scaron;a gotika) Poslednja sodba: Geometrični lik v obliki mandeljna, po navadi obkroža svete osebe-Jezusa. Pomeni združitev neba in zemlje in ponazarja nekaj skritega, neoskrunjenega, jedro nesmrtnosti in simbol novega življenja. Jezus roke dviga v molitev- v držo Načela iz katerega prihaja vsa manifestacija. Na Jezusovi desnici kleči Marija, na levici pa Janez Krstnik -kot pripro&scaron;njika za umrle. Levo in desno nad njimi angela s fanfarami oznanjata nebe&scaron;ko slavo. Na Jezusovi desnici, pod angelskim vodenjem stopajo du&scaron;e, na Jezusovi levici pa jih peklen&scaron;čki vodijo&nbsp; v pekel. V gledalčevem spodnjem levem delu poslednje sodbe, je upodobljen sv. Peter s ključem, ki budno opazuje sprejem dobrih du&scaron;. - Več - tukaj.http://zupnija-grosuplje.rkc.si/index.php/content/display/752<![CDATA[Mala Stara vas - Sv. Katarina]]><![CDATA[Gatina - Sv. Janez Krstnik]]><![CDATA[Sp. Slivnica - Sv. Peter in Pavel]]>