~ ŽIVLJENJE PO NOVEM ŽIVLJENJU ~

Velika noč nam je prinesla novo življenje. Jezusovo trpljenje, smrt in vstajenje so za nas odrešitveni trenutek. To se vse zelo lepo sliši, sedaj pa je na nas, da to sprejmemo in s tem zaživimo. Kako izgleda odrešen kristjan? Odrešen kristjan je človek, ki ve, da je ljubljen kljub svoji nepopolnosti. Je človek, ki:

• zna priznati svoje padce, a ne obupa nad sabo,
• nosi križ, a v srcu ohranja upanje,
• gre skozi trpljenje, a ne izgubi zaupanja v Boga,

• živi med ljudmi, a prinaša mir in ne nemira.

Odrešenje se ne vidi najprej v besedah, ampak v drži srca. Odrešen kristjan je človek, ki:

• ne živi več samo zase, ampak zna ljubiti,
• zna odpustiti, tudi ko boli,
• zna začeti znova, ker verjame, da ga Bog nikoli ne zapusti,
• ima neko tiho notranjo svobodo – ker ga ne določa več samo greh, ampak Božja milost.

Odrešen kristjan je človek, ki je lahko še vedno ranjen, ampak ni več zaprt. Še vedno pade, ampak vedno znova vstane. Še vedno joka, ampak v srcu nosi upanje. Ni nujno glasen, a ob njem začutiš, da je nekaj drugače, da je v njem mir, ki ne prihaja samo od njega.

Odrešen kristjan namreč ni nekdo, ki je sam sebe rešil. Je nekdo, ki je pustil, da ga je našel in dvignil Kristus. Odrešen kristjan je človek, ki živi iz milosti in to se vidi v njegovi ljubezni.

Pred nami je torej lep izziv, da bi vse zgoraj navedeno vnesli v naš vsakdan. Naj bo res za vse nas vabilo, da bi živeli iz odnosa z vstalim Kristusom. Kot drugo pa želim nagovoriti vse vas, kulturni kristjani. Zelo sem vas bil vesel, ko ste se tako množično udeležili blagoslova velikonočnih jedi. Tudi na veliko noč ste v tako lepem številu prišli k sveti maši.

Res sem bil zelo vesel vsakega, ki se nam je pridružil. Zdaj pa mi povejte, če ni bilo lepo. Kaj ni nekaj najlepšega, ko se skupaj srečamo pri sveti maši? Poglejte, če želite, lahko vsako soboto organiziram blagoslov jajc, šunke, hrena in potice, le da v nedeljo pridete k sveti maši. Meni to res ni problem in zaradi mene imate lahko vsako nedeljo velikonočni zajtrk, le da bi potem prišli še k sveti maši. To se mi res zdi zelo pomembno, saj je sveta maša začetek nekega resnega odnosa z Bogom. Priznajte, če ni lepo videti celo vojsko ministrantov ter toliko zagnanih mladih, ki s svojo prisotnostjo naredijo čudovito vzdušje. Kaj ni bil lep občutek, ko ste šli od maše ter bili v sebi veseli in napolnjeni? To lahko doživite čisto vsako nedeljo. Vsaka nedelja je mala velika noč in vsaka nedelja je dan, ko lahko podarimo Bogu svojo uro. Pridite.

Za konec pa še tole: Bogu hvala. Gospod, hvala Ti za mojo župnijo. Hvala Ti za ljudi, ki jih srečujem, za njihove zgodbe, njihovo vero, njihovo dobroto.

Hvala za vse preproste trenutke, v katerih si navzoč:
v skupni molitvi, pesmi, v stisku roke, v pogledu, ki razume. Hvala za cerkev, kjer se zbiramo, za oltar, kjer se srečamo s Teboj, za občestvo, ki me vedno znova uči, kaj pomeni biti Cerkev. Hvala Ti tudi za vse, kar ni popolno: za izzive, za razlike, za poti, ki niso vedno lahke, kajti tudi tam nas učiš potrpežljivosti, sprejemanja in ljubezni.

Gospod, hvala, ker smem biti del te župnije, in to ne kot nekdo, ki samo daje, ampak tudi kot nekdo, ki prejema veliko več, kot si zaslužim.

Blagoslovi vse ljudi, ki tukaj živijo. Naj rastejo v veri, upanju in ljubezni. Naj bo naša župnija kraj, kjer se čuti, da si Ti živ med nami.
Amen.