~ PRAZNUJMO SKUPAJ S SV. MIHAELOM ~

MOLIMO ZA NAŠO ŽUPNIJO

Župnija niso samo cerkev, stavbe in dogodki. Župnija smo ljudje, ki se zbiramo ob Gospodu, poslušamo njegovo besedo in drug drugega nosimo v molitvi. Zato naj bo naša prva skrb preprosta in zvesta: molimo za svojo župnijo.

Molimo za otroke in mlade, da bodo v njej našli varen prostor, prijateljstvo in veselje vere. Molimo za družine, da bodo njihovi domovi napolnjeni z razumevanjem, potrpežljivostjo in odpuščanjem. Molimo za starejše, bolne, osamljene in vse, ki nosijo težke preizkušnje, da bi čutili, da niso pozabljeni.

Molimo za duhovnike, katehete, pevce, ministrante, prostovoljce in vse, ki župniji podarjajo svoj čas in sposobnosti. Naj jih Bog krepi, jim daje modrost in ohranja veselje do služenja. Molimo tudi za tiste, ki so se oddaljili od Cerkve ali izgubili zaupanje. Naj vedno najdejo odprta vrata, dobro besedo in človeka, ki jih bo sprejel brez obsojanja.

Toda molitev ni umik od odgovornosti. Ko prosimo Boga za našo župnijo, mu hkrati dovolimo, da pošlje prav nas. Morda lahko nekoga pokličemo, pomagamo pri skupnem delu, obiščemo osamljenega, povabimo mladega človeka ali preprosto prijazno pozdravimo. Bog pogosto odgovarja na molitev po naših rokah, našem času in naši bližini.

Naj vsak od nas pomisli: Kaj vse prejemam od svoje župnije? V njej prejemam Božjo besedo in zakramente, prostor molitve, bližino skupnosti ter pomoč v pomembnih trenutkih življenja. Ob vsem tem naj se iskreno vprašam: Kaj lahko jaz prispevam za svojo župnijo?

PRIZADEVAJ SI, DA BI SLUŽIL BOGU

Služiti Bogu ne pomeni iskati velikih in opaznih dejanj. Pomeni zvesto živeti tam, kamor smo postavljeni. Bogu služimo, ko doma poslušamo drug drugega, ko opravimo svoje delo pošteno, ko se zavzamemo za resnico, ko odpustimo in ko pomagamo človeku, od katerega ne pričakujemo ničesar v zameno.

Vsak izmed nas ima darove, s katerimi lahko gradi občestvo. Nekdo zna peti, drugi zna organizirati, tretji opazi človeka v stiski, četrti zvesto moli. Ni daru, ki bi bil premajhen, in ni človeka, ki ga Bog ne bi mogel uporabiti. Pomembno je, da se vprašamo: »Gospod, kaj želiš, da danes storim? Komu me pošiljaš?«

Začni pri majhnem. Pridi k sveti maši z odprtim srcem. Vzemi si čas za osebno in družinsko molitev. Daruj del svojega časa za skupno dobro. Opogumi nekoga, ki je obupal. Pomiri spor. Bodi zanesljiv, ko te drugi potrebujejo. Tako vera ne ostane le v besedah, ampak postane življenje.

Naša župnija bo takšna, kakršni bomo mi. Če bomo molili, bo postajala kraj upanja. Če bomo služili, bo postajala dom za vse. Če bomo živeli iz Boga, bo njegova ljubezen po nas dosegla ljudi okoli nas.

Odločitev za Boga se začne v srcu, nato pa vstopi v naš dom, odnose in vsakdan. Naj bo zato naša skupna odločitev jasna in pogumna:

»Jaz in moj dom hočemo služiti Bogu.«