~ MESEC JEZUSOVEGA SRCA – ŠOLA BOŽJE LJUBEZNI ~

Stopili smo v mesec junij, ki ga Cerkev že stoletja posveča Jezusovemu Srcu. Na prvi pogled se komu morda zdi nenavadno, da bi častili srce. Toda ko govorimo o Jezusovem Srcu, ne govorimo zgolj o delu telesa. Govorimo o središču Njegove osebe, o Njegovi ljubezni, usmiljenju, dobroti in zvestobi. Govorimo o Bogu, ki človeka ljubi bolj, kot si lahko predstavljamo.

Vsak izmed nas nosi v sebi hrepenenje po ljubezni. Želimo si, da bi nas kdo razumel, sprejel in imel rad. Želimo si človeka, ob katerem bi lahko odložili svoje skrbi, strahove in razočaranja. Toda pogosto ugotavljamo, da so človeška srca omejena. Včasih nas razočarajo drugi, včasih razočaramo sami sebe. Zato nas Cerkev vabi, da svoj pogled usmerimo k Srcu, ki nikoli ne neha ljubiti – k Jezusovemu Srcu.

Nekoč sem slišal zgodbo o majhnem dečku, ki se je izgubil v množici ljudi. Prestrašen je začel jokati in iskati svoje starše. Ljudje so ga spraševali, kako je ime njegovemu očetu, kje stanuje in kako je videti njegova mama. Deček pa je med solzami ponavljal samo eno: »Mami me ima rada. Mami me bo našla.« In res ga je našla.

Kako preprosta in kako globoka vera! Deček ni poznal vseh odgovorov. Ni vedel, kako se bo vse razpletlo. Vedel pa je nekaj najpomembnejšega – da je ljubljen.

Prav to želi Jezus povedati vsakemu izmed nas. Morda ne razumemo vsega, kar se dogaja v našem življenju. Morda nas mučijo vprašanja, bolezni, skrbi za otroke, osamljenost ali negotovost glede prihodnosti. Toda eno lahko vemo z gotovostjo: Jezus nas ljubi. Njegovo Srce nas išče in nas nikoli ne neha iskati.

Poglejmo evangelij. Kolikokrat Jezus pristopi k človeku, ki ga drugi odrivajo. Ustavi se ob cestninarju, se pogovarja s Samarijanko, odpusti

prešuštnici, objame izgubljenega sina in obljubi raj razbojniku na križu. V vseh teh srečanjih vidimo isto resnico: Jezusovo Srce ne išče popolnih ljudi. Išče ljudi, ki so pripravljeni odpreti svoje srce Njegovi ljubezni.

Morda se tudi mi kdaj počutimo nevredne Božje bližine. Morda si mislimo, da smo preveč grešili, da smo prevečkrat padli ali da smo Boga razočarali. Toda prav takrat se moramo spomniti podobe prebodenega Jezusovega Srca. Iz njega sta pritekli kri in voda – znamenje, da Jezus daje vse za človeka. Ne le nekaj. Vse.

Zelo rad imam podobo domače peči. Ko je zunaj mraz, dež ali sneg, človek stopi v hišo in se usede ob toploto ognja. Ni mu treba veliko storiti. Dovolj je, da pride blizu. Podobno je z Jezusovim Srcem. Ni treba, da smo popolni. Ni treba, da imamo vse odgovore. Potrebno je le, da pridemo k Njemu. Njegova bližina začne počasi ogrevati naše srce, zdraviti rane in vračati mir.

Zato vas vabim, da v tem mesecu juniju naredimo kak korak bližje Jezusovemu Srcu. Morda z obiskom svete maše med tednom. Morda s kratkim postankom v cerkvi. Morda z molitvijo litanij Srca Jezusovega. Morda pa preprosto tako, da Mu zvečer povemo, kaj nosimo v svojem srcu.

Jezus ne potrebuje lepih besed. Potrebuje odprto srce.

Naj bo ta mesec priložnost, da ponovno odkrijemo, kako zelo smo ljubljeni. Kajti človek, ki ve, da ga Bog ljubi, lahko z več poguma nosi svoje križe, lažje odpušča, bolj zaupa in z več veselja živi.

Naj nas Jezusovo Srce spremlja, varuje in vodi. In naj tudi naša srca postajajo vedno bolj podobna Njegovemu Srcu – srcu, ki zna ljubiti.