Grosuplje se nahaja dobrih 10 km JV od Ljubljane in je leta 2005 postalo mesto. Grosuplje se je začelo hitreje razvijati po letu 1894, ko je tukaj nastal železniški razcep proge Ljubljana – Kočevje in Novo mesto. Jedro starega, kmečkega Grosuplja z nekaj deset hišami se je razprostiralo na položni terasi desnega brega nekdaj poplavljajočega potoka, ki se je pred vasjo imenoval Veliki potok, ko pa je pritekel na vlažno ravnico, na kateri so nekoč rasli hrastovi gozdovi vrste dob (Quercus robur), pa je dobil ime Dobravka. Najstarejši ohranjeni zapis vasi Grosuplje je star skoraj 900 let. Grosuplje, nekdaj kmečka vasica ob cesarski cesti, je živelo od kmetijstva, predvpreganja konj čez strmi Stehan, drobnih obrti za domače potrebe in krčmarstva. Leta 1919 so tukaj zgradili tovarno vrvarskih izdelkov in platna, po letu 1945 se je razvilo gradbeništvo in kovinsko-predelovalna industrija, vse večji pa je bil tudi dotok novih priseljencev, ki so si tu ustvarjali svoje domove. Tako je današnje Grosuplje eno od spremljajočih naselij slovenskega glavnega mesta.

Na južnem od dveh gričkov so si naši predniki zgradili cerkvico, za zavetnika pa izbrali nadangela Mihaela, dokumentirano leta 1305. Kraj, v katerega so se po letu 1950 zlile bližnje vasi: Stranska vas in Jerova vas ter Perovo, je vse do leta 1964 spadal v župnijo Šmarje-Sap, vendar je od leta 1919 imel stalnega nedeljskega duhovnika, od leta 1929 pa stalnega krajevnega kaplana – ekspozita. Staro cerkvico so širili, obnavljali in prenavljali, leta 1972 pa poleg nje zgradili večjo, novo, moderno cerkev. Obe povezujejo zvonovi, ki se še vedno oglašajo iz starega zvonika.

Leta 1964 je Grosuplje postalo samostojna župnija, zavetnik pa je ostal nadangel Mihael. Novi župniji so se pridružile še podružnice Gatina iz župnije Žalna, Mala Stara vas iz župnije Polica in Spodnja Slivnica iz župnije Kopanj ter del Ponove vasi iz župnije Št. Juij pri Grosupljem. Župnija upravlja tudi podružnico Lipoglav.