~ ŽEGNANJE ~

V nedeljo, 24. 9., bomo v župniji obhajali žegnanje na čast svetemu Mihaelu. Naš župnijski patron bo sicer praznoval svoj god 29. 9., ko je praznik nadangelov Mihaela, Rafaela in Gabrijela. Vse nas pa že v nedeljo vabi k skupnemu praznovanju. Žegnanje je naš največji župnijski praznik. Je praznik naše župnije in nas vseh, ki spadamo v to župnijo. Župnija je naš dom, je naša duhovna hiša, je kraj srečanja bratov in sester, skupaj z dobrim Bogom. Toplo Vas vabim, da si to nedeljo vzamemo čas in pridemo v cerkev. Za marsikaj se imamo Bogu zahvaliti.

Srce župnije je oltar v župnijski cerkvi. Je epicenter našega duhovnega življenja. Je vodnjak, kamor hodimo po vodo življenja. Je gostišče, kjer nas Bog sprejema in nam daje samega sebe za življenje. Ni dovolj biti samo kristjan, ampak je pomembno biti aktiven kristjan. Kristjan, ki je vključen v župnijsko občestvo in v delovanje župnije. Vedno bolj si moramo prizadevati, da je vir našega napajanja srca Jezus v sveti evharistiji in ne kaj drugega.

Že nekaj časa se sprašujem, kako bi lahko še poživil versko življenje v Grosuplju. Toliko nas je krščenih, toliko nas je prejelo zakramente, toliko pridiganja in molitve, toliko lepih župnijskih dogodkov, toliko ur prijetnih veroučnih skupin, toliko dobrih pričevalcev, ki so s svojim življenjem kazali na Boga. Kaj naj Jezus naredi, da bi sodoben krščen človek užival življenje župnijskega občestva, da bi veroučenci in njihovi starši skupaj prišli k sveti maši? Kaj bi moralo pasti z neba, da bi se jih čimveč zopet priključilo lepemu občestvu naše grosupeljske župnije?

Kakšna je razlika med biti vpisan na fakulteto in študirati na fakulteti? Tisti, ki je samo vpisan, ne bo nikoli slišal predavanj, ne bo spoznal kolegov, niti začutil profesorja. »Delati« fakulteto pa pomeni, da si zavzet študent, ki sodeluje na predavanjih, ki zunaj študija živi pridobljeno znanje, ki se s svojimi kolegi povezuje in si izmenjava informacije, ki profesorju postavlja vprašanja in iz njega »izvleče« najboljše odgovore. Potemtakem bo študent tudi na izpitu lahko miren, saj se je ves čas trudil in pripravljal nanj.

Veliko Vas je vpisanih v našo župnijo, koliko pa Vas je aktivnih faranov? Koliko Vas je takih, ki vero živite tudi zunaj nedeljske maše, ki vero živite v družini, ki se o Bogu pogovarjate, ki v župnijo še koga povabite, ki se vsak dan odločate med Bogom in svetom? Koliko Vas je takih, ki se zaradi Boga odločate drugače, kot bi ljudje pričakovali?

Prihajajo časi, ko bo zelo pomembno, kako se bomo odločili. Sprejeti bo potrebno odločitev med »živeti vero zares« ali pa zabresti v nesmiselnosti tega sveta. Nisem pesimističen, rad pa sem realen. Na srečanjih staršev večkrat poudarim: »Pomagajte mi pri verski vzgoji, sam namreč ne morem vašim otrokom zasaditi vere.« Otroci nujno potrebujejo Vaš zgled, dragi starši. Moji veroučenci, Vaši otroci, Vas potrebujejo, ne samo kot varuške. Pogosto namreč slišim marsikaterega od staršev reči: »Danes imam jaz varstvo, ker je oče na nogometu, jutri ima on varstvo … « Grosuplje potrebuje starše in ne varušk, sicer se lahko hitro zgodi, da bodo imeli Vaši otroci namesto Vas druge nezdrave zglede, ki kvarijo človekovo srce. Starši, župnija Vas nujno potrebuje in prosim Vas, da se glede vere osebno odločite! Zadnji čas je že!

Živi in pričuj, dragi grosupeljski faran! Farni dan je pred nami. Mislim, da je pametno, da vsak od nas razmisli ob vprašanju: Ali sem samo vpisan faran ali sem tudi aktiven član farnega občestva?