~ GROB NI VEČ PROSTOR SMRTI, AMPAK PROSTOR UPANJA ~

Te dni bomo veliko poslušali o veliki noči, življenju, prebujanju, novem rojstvu, zmagi … Vse to se zelo lepo sliši. Ne bi pa rad, da bi imeli do velike noči odnos, kot da je to neka legenda, ki se je zgodila. Ne bi rad, da bi se velike noči spominjali zgolj kot nekaj, kar se je zgodilo. Velika noč je danes in tu. Predvsem pa se velika noč dogaja vsak dan med nami, pri daritvi svete maše. Velika noč mi prinese ogromno stvari:

→ Prinese mi srečno prihodnost. Z veliko nočjo nam Jezus odpre pot v večnost. Z življenjem v Božjem odnosu nimam več razloga, da bi me skrbela negotova prihodnost, saj mi je gospod Jezus zagotovil zelo gotovo prihodnost in srečno večnost.

→ Bolezen in trpljenje sta res nesmiselna, a v Jezusovi zmagi trpljenja dobijo preizkušnje nov smisel in trpljenje drugačen okus. V moči velike noči lahko mirno ponavljamo za apostolom Pavlom: “Trpljenje sedanjega časa se ne da primerjati s slavo, ki se bo razodela v večnosti.”

→ Veliki rani sodobnega človeka sta osamljenost in občutek, da si vreden le toliko, kolikor si uporaben in uspešen. Z veliko nočjo se to konča. Jezusovo trpljenje je živ dokaz, kako nas On ljubi. Beseda je v njegovem križevem potu udejanjila ljubezen in razodela, kako močno je Bog v trpljenju z nami. Ni več strahu, da bi bil kdaj v trpljenju ali v življenju sam, saj me Gospod nenehno objema s svojo ljubeznijo.

→ Veliko ljudi danes izgubi smisel: so utrujeni, nimajo veselja, se počutijo prazne in se oddaljujejo … V veliki noči dobimo moč za ohranjanje smisla.

Ravno to, da je Jezus zame premagal smrt, mi v srce vliva voljo do življenja. V moji notranjosti je izvir pravega veselja in ganjenosti, kako sem pomemben dobremu Bogu. V veliki noči dobim smisel, da lahko majhne in nepomembne dejavnosti naredim z veliko ljubeznijo. Nenazadnje pa nam v veri v Jezusa Kristusa ni nikoli dolgčas in vedno lahko najdemo smisel za nov boj.

→ Danes je mnogo ljudi strah neuspehov in padcev. Z veliko nočjo smo že zmagovalci. On nam je priboril zmago. Obnašamo se lahko tako, kakor se obnašajo navijači, ko njihovo moštvo osvoji zlati pokal. Jezus nam je priboril večno življenje. Noben padec na tem svetu nima več takšne teže, razen padec v grehu, pa še ta se lahko izniči v morju Božjega usmiljenja.

Tako lahko vidite, da ni več razloga za strah. Ni več prostora za tavanje in beganje. Sta le še zmaga in pokončna drža v Bogu. To je velika hvaležnost in ganjenost. Oblijejo naj nas solze notranjega doživljanja ob spoznanju tega, kar za nas dela Bog.

Dragi moji farani, zaživimo kot velikonočni kristjani. Postanimo pogumni kot Janez Pavel II., ponižni kot arški župnik, darežljivi kot Maksimiljan Kolbe, drzni kot Pater Pij, veliki kot Janez XXIII., plemeniti kot Mati Terezija, majhni kot Dominik Savio, ponosni in domoljubni kot Anton Vovk in Lojze Grozde. Ti so zgled velikonočnega kristjana. Zahrepenimo po tem. Marija pa naj nas pri tem vodi. 

Blagoslovljeno veliko noč.