~ PAPEŽ FRANČIŠEK  ~

Jorge Mario Bergoglio se je rodil 17. decembra 1936 v Buenos Airesu v družini priseljencev z italijanskimi koreninami. V delavski družini je odraščal še s štirimi brati in sestrami, zelo je bil navezan tudi na babico Roso. Po končani srednji kemijski šoli je izbral duhovniški poklic in vstopil v škofijsko semenišče, nato pa v noviciat k jezuitom. Študiral je humanistične študije, filozofijo in teologijo. Vmes je na dveh ustanovah poučeval književnost in psihologijo. Duhovniško posvečenje je prejel leta 1969. Že štiri leta pozneje je postal provincial jezuitov in to funkcijo opravljal 6 let. V škofa je bil posvečen leta 1992, 6 let pozneje je postal nadškof v glavnem mestu Buenos Aires, kardinal pa leta 2001. V svoji škofiji je bil poznan kot preprost in priljubljen pastir, ki je bil veliko med ljudmi, potoval pa je z metrojem ali avtobusom. To preprostost je nadaljeval tudi po 13. marcu 2013, ko je bil kot prvi jezuit in prvi neevropejec izvoljen za 266. papeža Katoliške cerkve. Namesto v vatikanski apostolski palači je bival v domu sv. Marte. Od izvolitve, ko si je po sv. Frančišku Asiškem izbral ime Frančišek, je opravil 47 apostolskih potovanj v tujino. Napisal je štiri okrožnice: leta 2013 Lumen fidei – Luč vere, leta 2015 Laudato si’ – Hvaljen, moj Gospod, leta 2020 Fratelli tutti – Vsi bratje in leta 2024 Dilexit nos – Ljubil nas je. Izdal je tudi 7 apostolskih spodbud, med njimi so dokumenti, ki so zajeli sinode o družini, o mladih in o Amazoniji. Sprejel je številne ukrepe proti spolnim zlorabam. Skoraj do konca je izpeljal reformo rimske kurije, pri čemer mu je pomagal zbor svetovalcev kardinalov. Prizadeval si je za sinodalno Cerkev, posebno pozornost pri tem je namenjal vlogi žensk. Januarja 2025 je prvič na vodilno mesto enega najvišjih uradov rimske kurije postavil žensko. S. Simono Brambilla je imenoval za prefektinjo Dikasterija, ki je pristojen za redovnike in redovnice. S. Raffaello Petrini pa je imenoval za predsednico vatikanskega governatorata.V svojem pontifikatu je izpostavljal Božje usmiljenje, razglasil je tudi izredno jubilejno leto usmiljenja. Vedno je veliko pozornosti namenjal ljudem, ki živijo na obrobju družbe, revnim, migrantom ali drugače ubogim. Zadnji dve leti skorajda ni minila sredina splošna avdienca in nedeljski nagovor brez poziva k miru v Ukrajini in Sveti deželi. Bil je prvi papež, ki se je srečal s patriarhom Ruske pravoslavne cerkve, za odnose z islamom je najpomembnejši dokument o človeškem bratstvu, ki ga je leta 2019 v Abu Dhabiju podpisal z imammom Ahmedom Al-Tayebom. Papež Frančišek je z imenovanjem novih kardinalov docela spremenil podobo kardinalskega zbora, ki je zdaj sestavljen tudi s pastirji iz najbolj obrobnih delov sveta. Svoje življenje in pontifikat je s pomočjo italijanskega pisatelja Carla Mussa popisal v avtobiografiji z naslovom Upanje. Izdali naj bi jo šele po njegovi smrti, a si je papež premislil. Prepričan je bil, da svet potrebuje njegovo sporočilo zdaj in ne v prihodnosti. Tako je izšla na začetku jubilejnega leta 2025, njen prevod v slovenščini pa še čakamo.