~ JEZUSOV SLOVESNI PRIHOD V JERUZALEM ~

Pred nami je druga polovica postnega časa. Med Judi glede Jezusa narašča napetost. Iščejo primeren trenutek, da bi ga zgrabili in umaknili iz našega sveta. Takratni verski voditelji niso hoteli, da bi en preprost Učitelj iz Nazareta diktiral, kako in kaj morajo živeti. Oni so avtoriteta in vsakega, ki se jim zoperstavi, je treba umakniti. Način ni pomemben.

To je človeški ego, ki odriva Boga. Hočem sam in ne potrebujem te. Oblast je sladka, čast pa zelo mikavna.

A ves ta sveti postni čas nas vabi, da bi bili nič drugega kot služabniki – v vsem. Jezus, Gospod, kralj nebes in zemlje, je prišel med nas, da izpolni Božjo voljo. Prišel je, da bi služil. Njegova pot pa tudi meni kaže, da bi služil.

Ko služim, sprejemam Božjo voljo. Ko služim, sprejemam ljubezen in jo dajem. Ko služim, nisem nikoli v osami. Ko služim, se sklanjam k Bogu. Ko si v dvomih in dilemi, se ozri vase in se vprašaj: ali še služim ali v resnici gospodujem.

Tudi v zakonskem odnosu je tako: če se začne gospodovanje, nastane bolečina. Pride do lastninjenja in ljubezen postane zahteva. To pa ni več po Božje. To je po človeško. Kristjani pa smo poklicani, da služimo.

Moč za služenje naj bo vedno znova naš slovesni prihod v župnijsko cerkev. Naš grosupeljski Jeruzalem je naša župnijska cerkev. Gospod se na oltarju daruje znotraj našega občestva. Sprejemajmo to. Živimo to.

Na veliki četrtek Jezus postavi daritev svete maše. Učencem umije noge. »To delajte v moj spomin,« odmeva že več kot 2000 let. To je zopet povabilo k služenju. Gre za srečanje občestva.

Na veliki petek poljubljamo križ. Ni ga med nami, ki ne bi imel svojih križev in ran, svojih padcev in ujetosti. V križu se srečamo z Njim, ki je za nas umrl na križu. Sprejmi križ, nosi ga, poljubi ga.

Velika sobota nikakor ni samo dan za blagoslavljanje šunke. Je dan, ko se pripravljamo na največji krščanski praznik. Sicer se na veliko noč pripravljamo že 40 dni: odpoved, molitev in miloščina, nujno pa mora biti vključena tudi sveta spoved. Na veliko soboto pa se torej ustavimo in doma vse pripravimo za Jezusovo vstajenje in zmago.

Velika noč – dan zmage. Velika noč – praznik našega ponosa in zanosa. Velika noč,
ko se zravna naša hrbtenica in se povrne ponos. Nismo izgubljeni in nismo pogubljeni.
Njegovi smo in Njegovi hočemo ostati.
Dolga procesija se vije po naši občini
in naznanja, da naš Bog živi.

Kako velike stvari so pred nami! Res se veselim vseh teh dogodkov z vami, drago moje občestvo. Vse to nas usmerja, da bi služili Bogu in ljudem.

Vabim Vas, da si te prihajajoče dni organizirate tako, da se bomo lahko srečali v cerkvi. Sprejmite to povabilo in vstopimo z Jezusom v te skrivnosti. Vera ni nekaj instantnega, kar bi delovalo v smislu mimogrede, zato si vzemimo čas in sodelujmo v teh dneh z našo župnijo. Vstopimo v ta dragoceni sveti čas z Jezusom.