~ RECI NE “VESELEMU DECEMBRU”, DA BOŠ LAHKO REKEL DA ADVENTU ~

Vsako leto, ko se začne december, nas družba skoraj prisili, da se smejimo. Govori nam: »Veseli december!« Spodbuja nas k temu, da naj se začne zabava, da naj tečejo nakupi, da naj bo glasno, svetleče in obvezno veselo. Vse to naj bi nas pripeljalo do trenutka sreče, ki ga nato pobrišejo utrujenost, prazna denarnica in občutek, da smo spet prehitro stekli mimo tistega, kar je res bistveno.

A prav v tem je težava. Človek se lahko veseli decembrskega blišča, a srce ostane prazno, če ne naredi prostora za tistega, ki edini prinaša resnično veselje. Advent ni veseli december. Advent je čas tišine, čakanja in prebujenja. V adventu se ne delamo, da je vse lepo. Advent je čas pričakovanja, hrepenenja, notranjega očiščenja. To je čas, ko Bog potrka na vrata človekovega srca — ne skozi bleščeče reklame, ampak skozi tišino. Prerok Izaija zapiše:

»Pripravite Gospodu pot, zravnajte v puščavi cesto našemu Bogu.« (Iz 40,3) Advent je prav to: zravnati nekaj v sebi, ustaviti korak, zbrati misli, pogledati, kje so razpoke, katere odnose moramo obnoviti, katere rane moramo izročiti. Veseli december nas dela nemirne. Advent pa nas uči miru. Reči NE »veselemu decembru« ne pomeni biti žalosten — pomeni biti buden. Družba nas potiska v naslednje miselne pasti: da moramo vse kupiti, da moramo biti povsod, da ne smemo zamuditi »čarobnih« trenutkov, da je sreča v zabavi.

A kristjan ve, da je sreča oseba — Kristus. In samo, kdor zna reči NE hrupu, lahko sliši Božji šepet. Jezus v Matejevem evangeliju pravi: »Kjer je tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce.« (Mt 6,21)

Kaj je danes zaklad? Popusti? Svetleče vrečke? Dogodki, ki polnijo koledar, a praznijo dušo? Ali pa nekaj drugega: odnosi, mir, vera, molitev, čas z ljudmi, ki jih imaš rad? Advent je za utrujenega človeka kot zdravilo. V času, ko ljudje vedno bolj izgorevajo, ko je družina razdrobljena, ko so odnosi napeti, ko se hitrost življenja množi, advent postane priložnost, da rečemo: NE pretiranemu potrošništvu, NE notranjemu raztresenju, NE praznemu veselju brez vsebine, NE življenju v avtomatskem pilotu. Hkrati pa je advent čas, da rečemo: DA molitvi, DA družini, DA notranjemu miru, DA pristni človeškosti, DA Jezusu, ki prihaja nevsiljivo, nežno, skrito.

Družbeni poudarek je na tem, da svet hrepeni po nečem resničnem. Danes živimo v svetu, kjer je vse dosegljivo, a človek je pogosto bolj prazen kot kadarkoli prej. Ljudje imajo domove, a nimajo več domačnosti. Imajo prijatelje na telefonih, a manj srečanj iz oči v oči. Imajo vse pogoje za srečo, a sreče ni. Zato advent ponudi nekaj, kar svet ne zna podariti: upočasnitev, odprtost, poslušanje, odnos. Kristjani v tem času lahko svetu ponudimo veliko več kot le dekoracijo in božične pesmi — podamo lahko pričevanje miru. Nekaj, česar se ne da kupiti.

Kako reči DA adventu in NE veselemu decembru? Prižgi svečo in za 15 minut ugasni telefon. Obišči nekoga, ki je sam. Ustvari večer brez ekranov – samo pogovor. Družino povabi k skupni molitvi. Opusti nekaj kupovanja in dodaj nekaj dajanja. Ne išči popolnega praznika – išči Osebo, ki prihaja.

To je advent. Veseli december je kratek, hrupen in utrujajoč.

Advent pa je tih, preprost in napolni srce. Zato reci NE decembrski površnosti in DA adventni globini — kajti samo tam se rodi tisto, kar človek iskreno išče: mir, veselje in nov začetek.